Jedro

V skladu s procesnimi pravili stranka lahko med postopkom prekliče predhodne navedbe, ker pa mora sodišče pri odločanju o sporu upoštevati celotno gradivo, bi moralo sodišče prve stopnje ob takem stanju zadeve o okoliščinah, ki so postale sporne zaradi preklica prvotnih navedb, odrediti dokazovanje. Za toženca ni bilo sporno, da je tožeča stranka storitve opravljala, samo toženčev cilj (postavitev mejnikov) ni bil dosežen, v zvezi z meritvami se je trikrat zglasil prav pri tožeči stranki, zato njena aktivna legitimacija ne bi smela biti vprašljiva, če bi sodišče presodilo vse te okoliščine, kot je ob preklicu navedb na podlagi 2. odst. 214. člena ZPP dolžno presoditi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je izdalo isto sodišče pod opr. št. I dne 11.9.2000 in tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim se nalaga tožencu, da v 8-ih dneh poravna tožeči stranki glavnico v višini 23.615,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.5.1999 do plačila ter stroške postopka zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti stroške tega postopka v višini 52.260,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila vse v 8-ih dneh. Ugodilo je toženčevemu ugovoru pomanjkanja aktivne legitimacije, ker je iz izvedenih dokazov ugotovilo, da je toženec 3.7.1998 pri Geodetski upravi RS, Izpostava v A. naročil ureditev posestne meje, račun v višini 23.615,00 SIT pa od toženca terja v tem pravdnem postopku tožeča stranka, ki ni izkazala, da bi bila pooblaščena s strani Geodetske uprave RS, Izpostave A. za opravo geodetskih storitev. Tega pooblastila ji ne daje zakon oz. podzakonski akt, tožeča stranka pa ni predložila verodostojne listine iz katere bi izhajale zatrjevane navedbe.

Zoper sodbo je vložila tožeča stranka pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja na potek te zadeve. V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je toženec zapisal, da je podal zahtevo za ureditev meje in se v zvezi z naročilom tri krat zglasil pri tožeči stranki, ker naročena postavitev mejnikov ni bila izvršena. Tudi v pripravljalni vlogi, ki jo je tožnik prejel dan pred obravnavo, je toženec kot nesporno priznaval, da je angažiral tožečo stranko kot podjetje specializirano za izvajanje geodetskih storitev za prenos meje v naravi v k.o. L.. Šele na glavni obravnavi je te trditve preklical in začel ugovarjati aktivni legitimaciji, ker je takrat ugotovil, da je na uradnem zaznamku z dne 13.4.1999, ki je bil sestavljen na kraju, kjer naj bi se opravil postopek v zvezi z ureditvijo meje odtisnjena štampiljka družbe G. d.o.o., zahteva za ureditev posestne meje z dne 3.7.1998 pa je bila oddana na Geodetski upravi v A.. Tožeča stranka je v zvezi s temi navedbami toženca pojasnila, da je na podlagi naročila toženca kot pooblaščena organizacija za izvajanje geodetskih storitev s strani Geodetske uprave A. angažirana za izvedbo naročila. K naročeni nalogi je tudi pristopila in za svojega podizvajalca določila družbo G. d.o.o. To izhaja iz listinskih dokazov, ki se nahajajo v spisu kot tudi iz navajanj toženca, da se je kar tri krat osebno zglasil pri tožeči stranki in spraševal, zakaj ni izpolnjeno naročilo. Vse to dokazuje, da je tožeča stranka aktivno legitimirana v tem postopku in da je bil ugovor toženca v celoti neutemeljen. Da je tožeča stranka pooblaščena za opravo geodetskih storitev izhaja tudi iz pogodbe o opravljanju geodetskih storitev z dne 30.5.1995, ki je veljala v spornem času in katero tožeča stranka glede na napačno stališče sodišča prilaga v dokazne namene. Sicer pa sploh ni pomembno, ali je bila tožeča stranka pooblaščena za opravljanje storitev, pomembno je, da je bila upravičena zaračunati storitve, ki so bile za toženo stranko po njenem naročilu opravljene. Iz uradnega zaznamka z dne 13.4.1999, ki je bil sestavljen na kraju samem, izhaja, da so bile geodetske storitve izvršene in zaračunane v obsegu kot izhaja iz računa. Zato je glede odločilnih dejstev nasprotje v sodbi, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je tudi dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe.

Toženec je na pritožbo odgovoril, oporekal pritožbenim navedbam in predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe, da je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in v prvi pripravljalni vlogi priznal, da je tožečo stranko angažiral za izvajanje geodetskih storitev in da je geodetska dela na njegovi nepremičnini tudi izvajala. Iz teh navedb je izhajalo, da za toženca aktivna legitimacija ni bila sporna. Razlog, zakaj računa ni plačal, je bil povsem drug. Trdil je, da ni bil dosežen cilj zaradi katerega je toženec angažiral tožečo stranko (postavitev mejnikov). Iz teh navedb ne izhaja, da tožeča stranka dela, za katerega je izstavila račun, ne bi opravljala. Šele na glavni obravnavi, ko je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem toženca kot stranke, je pooblaščenec toženca preklical do tedaj nesporne trditve o aktivni legitimaciji z utemeljitvijo, da toženec ni pri tožeči stranki naročil meritev. V skladu s procesnimi pravili stranka lahko med postopkom prekliče predhodne navedbe, ker pa mora sodišče pri odločanju o sporu upoštevati celotno gradivo, bi moralo sodišče prve stopnje ob takem stanju zadeve o okoliščinah, ki so postale sporne zaradi preklica prvotnih navedb, odrediti dokazovanje. Tožeči stranki bi moralo, če je štelo spremenjene navedbe glede aktivne legitimacije za odločilne, omogočiti dokazovanje aktivne legitimacije. Tožeča stranka je na spremenjene navedbe toženca pojasnila, kako je potekal postopek urejanja meje v letu 1998, ko je toženec naročilo za meritve oddal na Geodetski upravi v A.. Na podlagi 2. odst. 732. člena ZOR, ki se glede na sporno razmerje uporablja v tem primeru, je prevzemnik naročila smel naročilo zaupati drugemu, če so ga k temu prisilile okoliščine. Prav take okoliščine je tožeča stranka zatrjevala, ko je pojasnila, da je bila ureditev pri izvedbi geodetskih storitev v letu 1998 takšna, da so se zahtevki za meritve vlagali pri geodetskih upravah, geodetske storitve pa so se opravljale po zunanjih izvajalcih. Očitek sodišča, da tožeča stranka za te trditve ni predložila verodostojne listine, pa je glede na potek zadeve, kot je razviden iz spisovnih podatkov, neutemeljen, saj je zadoščalo, da je predlogu za izvršbo tožeča stranka kot verodostojno listino priložila račun. Ker glede na navedbe ugovora njena aktivna legitimacija ni bila sporna, ji aktivne legitimacije ni bilo treba dokazovati z "verodostojno listino". Če je postala za sodišče sporna zaradi spremenjenih navedb toženca, pa bi jo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva vsaj opozoriti, da naj za navedbe o izvajanju geodetskih storitev predloži dokaz. Sicer ima za konkreten primer pritožba prav, da je ta postopek začel teči na podlagi računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za opravljene storitve. Za toženca ni bilo sporno, da je tožeča stranka storitve opravljala, samo toženčev cilj (postavitev mejnikov) ni bil dosežen, v zvezi z meritvami se je trikrat zglasil prav pri tožeči stranki, zato njena aktivna legitimacija ne bi smela biti vprašljiva, če bi sodišče presodilo vse te okoliščine, kot je ob preklicu navedb na podlagi 2. odst. 214. člena ZPP dolžno presoditi. Zaključek, da tožeča stranka ni ustrezno izkazala aktivne legitimacije, zato ni pravilen in je iz tega razloga pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo odločanje. Zaradi zmotne odločitve o pomanjkanju aktivne legitimacije sodišče prve stopnje dejanskega stanja glede vsebine tega spora sploh ni raziskovalo, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in bo v ponovnem postopku sodišče prve stopnje moralo presoditi vse relevantne okoliščine tega spora ter po izvedbi celovitega dokaznega postopka o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3.odst.165. člena ZPP.