Jedro

Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena ZGO-1, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožnik z gozdne parcele št. 1759/2 k.o. … odstraniti enostavni vadbeni objekt – igrišče za petanke; na površini 8x12 m mora odstraniti utrjeni tampon peska, izkop globine od 0,50 do 2m mora zasuti z rodovitno zemljo tako, da se višina izkopa poravna. Hkrati mora odstraniti postavljeno leseno ograjo. Vsem osebam se prepoveduje uporaba obravnavanega dela gozdne parcele za rekreacijsko petankanje. Rok izvršitve ukrepa je do 30. 5. 2012. V obrazložitvi navaja, da je pristojna inšpekcija 19. 10. 2010 opravila terenski ogled gozdne parcele št. 1759/2 k.o. … ter ugotovila, da je na njej zgrajen enostavni vadbeni objekt igrišče za petanke prej navedenih dimenzij. Zemljišče je bilo izravnano, nasuto in utrjeno s peskom debeline do 20cm. Odkopna brežina je delno obložena s skalami; suha kamnita zložba in zavarovana z leseno ograjo v dolžini 24m in višine 1,5m. Igrišče je na zemljišču, ki je po naravi in po gozdnogospodarskem načrtu za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana gozdno. Upravni organ navaja, da je po javno informacijskem sistemu prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana parcela na območju, ki je po namenski rabi opredeljena kot gozdno. Gre za območje, ki je namenjeno gozdovom in gospodarjenju z njimi. Na zaslišanju 30. 11. 2010 je bil tožnik opozorjena na 21. člen Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in mu je bilo naloženo, da pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Ta je z odločbo št. 3407-427/2010 dne 25. 1. 2011 vlogo za izdajo soglasja zavrnil. Zato je organ v skladu s prvo alineo tretjega odstavka 77. člena ZG tožniku naložil ukrep, kot je določen v izreku. Organ je še navedel, da bo, če zavezanec ne bo v roku izpolnil svoje obveznosti, uporabil izvršbo s prisilitvijo po določbah ZUP.

Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in pritrdil njenim razlogom.

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija odločbo, navaja, da so dejanske ugotovitve kot izhajajo iz zapisnika z dne 19. 10. 2010, točne. Pojasnjuje, da je v juliju 2010 na delu zasebnega zemljišča, last A.A., z njegovim dovoljenjem uredil oziroma razširil že obstoječo balinarsko igrišče še za dodatni vadbeni in tekmovalni del za t.i. petanke. Poseg, ki dejansko to po naravi sploh ni, je bil izveden na zasebnem zemljišču. Na površini, kjer je urejeno razširjeno igrišče, je bilo prej nelegalno odlagališče najrazličnejših odpadkov, kar je bilo stalno predmet spora glede vzdrževanja in čiščenja in tudi razlog za ureditev rekreativne površine. Mimo igrišča namreč poteka dovozna pot do obstoječega gostinskega objekta, kjer so tudi vzdrževane parkirne površine. Na obstoječo pot se navezuje gozdna vlaka. Tožnik ugovarja, da je organ spregledal oziroma zamolčal podatek, da po gozdno gospodarskem načrtu enote Ljubljana (2005-2014) spada predmetna površina v oddelek 58D06, kjer so na drugi stopnji poudarjenosti rekreacijska, higiensko zdravstvena in klimatska funkcija. To pa ustreza namenu krajevne balinarske dejavnosti. Tožnik poudarja, da pri ureditvi igrišča ni bil uporabljen beton ali neavtohtoni gradbeni material, temveč izključno skale in pesek za talno izravnavo, kar so krajevno naravni materiali in se nahajajo v bližnji okolici ter leseni, povsem naravni elementi za izvedbo zaščitne ograje. Glede na to meni, da skladno z 18. členom ZG ni bilo izvedeno nobeno dejanje, ki bi bili prepovedano in bi zmanjševalo rastnost in rodovitnost rastišča, stabilnost in trajnost gozda oziroma ogrožale njegovo funkcijo, obstoj ali namen. Vrhnjega sloja (gozdne podrasti) na predmetni površini sploh ni bilo, temveč je bila tam degradirana površina. Glede na to meni, da po določilu 21. člena ZG ni šlo za poseg v gozd ali v gozdni prostor, za katerega bi bilo potrebno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ki ga je ta iz nelogičnih, neutemeljenih in nerazumnih razlogov odklonil. Zato je bilo njegovo dolgotrajno in neuspešno pridobivanje brezpredmetno in nepotrebno. V danem primeru je šlo izključno za obsežnejša vzdrževalna in sanacijska dela z razširitvijo balinišča na degradirani, že namensko urejeni del bližnje površine. Tožnik meni, da je sprememba namembnosti sedanjih površin po PUP nesmiselna in nepotrebna, saj je celotno predmetno zemljišče, na katerem se nahajajo predmetne rekreativne in gostinske površine, že urejeno z veljavnimi planskimi akti MOL z dne 5. 7. 2010. Izrek ukrepa o prepovedi uporabe predmetnih površin vsem osebam pa je nezakonit, ker gre za poseg v sodno pristojnost. Izvršbo s prisilitvijo – izrekanjem denarne kazni za neizvršitev ukrepa tožnik ocenjuje kot nehuman in nelogičen. Tožnik je prostovoljno združenje za rekreacijo zainteresiranih posameznikov, vse s ciljem zdrave rekreacije v naravi ter varstva in ohranjanja zdravega in bivalnega okolja, in z denarnimi sredstvi za plačilo visokih denarnih kazni ne razpolaga. Prav tako se tožnik ne strinja z drugostopenjsko odločbo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) ter inšpekcijskemu organu naloži ustavitev vseh nadaljnjih aktivnosti v zvezi z izvršbo.

Toženka prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Med strankami ni sporno, da je tožnik na parc. št. 1759/2 k.o. …, ki je gozdno zemljišče, uredil igrišče za petanke, za kar pa ni pridobil soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Ob teh dejanskih ugotovitvah je izpodbijana odločitev tudi po presoji sodišča pravilna.

Po prvem odstavku 21. člena ZG je treba za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. V določbi tretjega odstavka 77. člena ZG ima inšpektor pooblastilo, da ob ugotovitvi, da so kršene določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, odredi ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo.

Glede na opis igrišča za petanke sodišče nima pomislekov o opredelitvi organa, da gre za enostaven objekt, kot to vrsto objekta opredeljuje Zakon o graditvi objektov v točki 1.10 prvega odstavka 2. člena (enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje). Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, veljavni v času izpodbijane odločitve, so pri vadbenih objektih (kot nezahtevnih in enostavnih objektih) dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja (6. točka drugega odstavka 4. člena). Tudi če je igrišče za petanke urejeno izključno z naravnimi materiali, kot navaja tožnik v tožbi, zaradi tega ne izgubi svojstva objekta oziroma posega v gozd oziroma gozdni prostor, za kar pa 21. člen ZG zahteva soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zahteva po soglasju izhaja tudi iz 74a. člena Zakona o graditvi objektov, po katerem je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja treba predložiti tudi soglasje pristojnih soglasodajalcev.

Tožnikovo mnenje, da ureditev igrišča za petanke ne predstavlja posega v prostor, je torej zmotno. Tega tudi ne more ovreči z navedbami, da je bilo na mestu sedanjega igrišča nelegalno odlagališče odpadkov in vrhnjega sloja (gozdne podrasti) na predmetni površini sploh ni bilo. Nelegalnega posega ni mogoče sanirati mimo določb ZG, z drugim nelegalnim posegom. Kolikor pa je tožnikove ugovore treba razumeti v smislu, da je Zavod za gozdove Slovenije soglasje vsebinsko neutemeljeno odrekel, bi tožnik s takimi ugovori moral izpodbijati njegovo odločbo.

Ugotovitve upravnega organa, da je predmetna parcela po prostorskih aktih Mestne občine Ljubljana opredeljena kot gozdno zemljišče, tožnik ne prereka. Napačno pa si razlaga, da je izvedeni poseg dopusten zato, ker po gozdnogospodarskem načrtu enote Ljubljana spada predmetna površina v oddelek 58D06, kjer so na drugi stopnji poudarjenosti rekreacijska, higiensko zdravstvena in klimatska funkcija, igrišče za petanke pa služi prav temu namenu. Navedena razvrstitev po gozdnogospodarskem načrtu ne pomeni, da je dopustna sprememba dejanske rabe (gozdnega) zemljišča, temveč da je pri tej parceli oziroma na tem območju poudarjena opisana gospodarska in ekološka funkcija gozda. Ker ZG izdajo soglasja za poseg v gozdno zemljišče ne pogojuje z lastninsko pravico na zemljišču, tudi ni bistveno, če je lastnik gozdne parcele fizična oseba.

Kolikor pa se tožbene navedbe nanašajo na izvršitev izrečenega ukrepa s prisilitvijo (denarno kaznijo) - tožnik navaja, da kot prostovoljno društvo plačila denarne ne bi zmogel – sodišče pojasnjuje, da gre v tem aktu le za opozorilo za izpolnitev naložene obveznosti. S prostovoljno izpolnitvijo obveznosti pa se zavezanec denarni kazni izogne. Prepoved uporabe igrišča vsem osebam v razmerju do tožnika ne pomeni, da je organ odločal o zadevi iz sodne pristojnosti. Tožnika odločba zavezuje v okviru njemu naložene obveznosti.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.