Jedro

Toženec z nasprotno tožbo uveljavlja zahtevek, da se ugotovi, da je služnostno pravico (ob upoštevanju spremenjenih okoliščin) priposestvoval, če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, kot so bile določene v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati te predpostavke, ko bo odločalo, ali bo zahtevek toženca iz nasprotne tožbe obravnavalo skupaj z zahtevkom tožnika iz tožbe.

Pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje, da je varstvo lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine pomembna predpostavka, ko se zahteva prenehanje stvarne služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih je bila služnost ustanovljena, ko pa se presoja ukinitev služnosti zaradi nekoristnosti za gospodujočo nepremičnino, mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša in zahteva manj napora. Zato zmanjšane koristnosti ne smemo šteti kot razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti. Temelj ustanovitve in ohranjanja stvarne služnosti je namreč v ekonomskem izkoriščanju gospodujoče stvari, s tem, da mora biti služnost objektivno koristna, prenehanje te objektivne koristi pa je lahko upravičen razlog za prenehanje služnosti, ker je lastnik gospodujoče nepremičnine izgubil ekonomski interes za nadaljnjo uporabo poti. Lastnik služeče stvarni iz teh razlogov lahko zahteva, da služnost preneha samo takrat, kadar ta postane za izkoriščanje gospodujoče stvari nepotrebna oziroma kadar preneha drugi razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Pri stvarni služnost gre za vsakršno uporabo, ki ima razumen pomen in namen. Ob kritičnem vrednotenju vseh teh okoliščin je treba upoštevati tudi ravnanja lastnika služečega zemljišča in razloge, zaradi katerih je dalj časa dopuščal izvrševanje služnosti, čeprav so se spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v I. in III. tč. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris spora

Pravni prednik tožnikov je pravnemu predniku tožencev prodal nepremičnino (sedaj) k. o. 0000 parcela 16/2. V kupoprodajni pogodbi je bilo zapisano/ugotovljeno, da nepremičnina nima direktnega dohoda in dovoza na javno pot, zato je bila ustanovljena služnost hoje in vožnje po obstoječi poti. V pogodbi je bil omenjen tudi potok, ki teče ob cesti. Tožnika trdita, da so se okoliščine bistveno spremenile, ker je nepremičnina tožencev 16/2 kasneje dobila lastno povezavo z javno potjo, da toženca do hiše in vrta dostopata s svoje nepremičnine, zato s tožbenim zahtevkom zahtevata, da služnostna pravica po nepremičninah k. o. 0000 parcela 17/1 in k. o. 0000 parcela 17/2 preneha.

Odločitev sodišča prve stopnje

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da služnostna pravica hoje in vožnje, ki je v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin ID znak - parcela 0000 17/1 vknjižena v zemljiški knjigi v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine ID znak - parcela 0000 16/2 preneha (I), da se zavrne, kar sta tožnika zahtevala več (prenehanje služnostne pravice hoje in vožnje na nepremičnini ID znak - parcela 0000 17/2 (II), da bo o stroških postopka sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom (III).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da služnost na parceli 17/1 ni več potrebna, ker obstaja dostopna pot iz javne ceste do parcele 16/2, kjer imata toženca tudi garaži, da se je struga potoka A. preusmerila pod zemljo, zato imata toženca nov dovoz na parcelo 16/2, da ni relevantno, kdaj se je struga preusmerila pod zemljo, da je pot do vrta po parceli 16/2 dovolj široka in primerna za dostop in za opravljanje dejavnosti, ki jih je navedel prvo toženec (dovoz kurilnega olja, dostava drv, ipd.), da prvo toženec vse te dejavnosti povezane z vrtom lahko opravlja preko svoje parcele 16/2, da zato ni potrebe, da še naprej obremenjuje tožnikovo nepremičnino 17/1, kar je vir stalnih nesoglasij in sporov med pravdnima strankama.

Povzetek pritožbenih navedb

4.Prvo toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5.Sodišče prve stopnje je storilo bistvene kršitve postopka. Ni sprejelo dokaznega sklepa, iz katerega bi izhajalo, katere listine ima sodišče v mislih v 4. tč. sodbe. Sodišče v obrazložitvi tudi ne pojasni, katere listine je vpogledalo v dokazne namene.

6.Prvo toženec je pravočasno predlagal določene dokaze s poizvedbami, glede katerih sodišče ni zavzelo stališča. Prvo toženec je zato te poizvedbe opravil sam, predložil sodišču listine, iz sodbe pa ne izhaja, ali je sodišče te listine pri odločitvi upoštevalo. Sodišče teh listin v sodbi ne omenja, tako da se ne ve, ali gre morda za dokaze, ki jih sodišče ni upoštevalo iz razloga, ker so bili prepozni ali iz drugih razlogov. Gre za listine, ki se nanašajo na čas kategorizacije ceste mimo nepremičnin pravdnih strank in listine glede gradnje potoka A. oziroma njenega delnega vkopa v zemljo.

7.Sodišče je prvo tožencu vročilo četrto pripravljalno vlogo tožnikov po izdaji sodbe, brez spremnega dopisa, da na vlogo lahko odgovori, s tem, da se ne ve, ali je sodišče pri odločitvi to vlogo upoštevalo.

8.Prvo toženec je vložil nasprotno tožbo in s posebno vlogo predlagal združitev pravd, o čemer sodišče ni odločilo.

9.Sodišče bi se moralo opredeliti do predhodnih pravd in sodnih odločb, ker sta prvo tožnik in prvo toženec s tem prenovila razmerje ustanovljeno s prodajno in služnostno pogodbo, ki sta jo sklenila njuna pravna prednika. Sodba, ki služnost po parceli 17/1 ukinja, namreč posega v že razsojene stvari. V predhodnih pravdah tožnik ni oporekal obstoju služnosti. Na tej podlagi je celo sklenil sodno poravnavo, na sodbo v motenjski pravdi pa se ni pritožil. Te trditve so bile v postopku nesporne, do katerih se sodišče ni opredelilo.

10.Sodišče se ni opredelilo glede priposestvovanja služnosti prvo toženca.

11.Okoliščine na kraju samem ne dajejo podlage za različno odločitev glede funkcionalno povezanih parcel 17/1 in 17/2. Parcelna meja oziroma tromeja med gospodujočo nepremičnino in služečima nepremičninama je na sredini vhodnih vrat na severni strani, skozi katera v svoje stanovanje vstopa prvo toženec. Iz sodbe ne izhaja, zakaj je sodišče na tak način odločilo o prenehanju služnosti in zakaj ni upoštevalo neke bolj življenjske rešitve, kot pa zgolj parcelacijo. Sodišče je ugotovilo, da je služnost po parceli 17/2 še koristna in potrebna, ker služi dostopu v bivalni del nepremičnine prvo toženca, dejanskega poteka meje parcele pa ni ugotavljalo. Glede na to, da dostop, ki ga sodišče ugotavlja le preko parcele 17/2, dejansko poteka tudi po parceli 17/1, je torej tudi služnost po parceli 17/1 še koristna in potrebna.

12.Prvo toženec preko služečih parcel pelje zabojnik za smeti, v katerega odlaga zelenje iz vrta. Avtomobilsko prikolico, ki jo uporablja za dostavo drv, gnoja in drugih dobrin, parkira na vrtu, ker drugje zanjo nima prostora, dostop s prikolico do vrta pa je mogoč le po služečih nepremičninah. Prvo toženec v kurilni sezoni potroši približno 20 m³. Take količine drv se izkustveno ne da znositi ročno po ozkem koridorju in nato po stopnicah, kot to nerazumno ugotavlja sodišče. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, da služnost po nepremičnini 17/1 ni več koristna in potrebna. V tem delu je sodišče tudi zmotno uporabo materialno pravo.

13.Tožnika sta utemeljevala zahtevek s trditvami, da je po nastanku služnosti gospodujoča nepremičnina dobila povezavo z javnim cestnim omrežjem. Ko je prvo toženec to trditev prepričljivo ovrgel, sta toženca svoj zahtevek oprla na trditev o vkopu potoka A., čeprav se je v postopku izkazalo, da je bil že v času ustanovitve služnosti potok delno ocevljen na pomembnem delu gospodujoče nepremičnine in je bil dostop v tem delu možen.

14.Pravna prednika pravdnih strank sta vedela kakšno pogodbo sklepata, saj so bile za sklenitev služnostne pogodbe pomembne dejanske okoliščine na kraju samem. Dostop do vrta je za prvo toženca enak kot ob sklenitvi služnostne pogodbe. V tem delu ni prišlo do sprememb. Pogodba se nanaša na vse gospodarske potrebe gospodujoče nepremičnine, ki se niso v času od sklenitve pogodbe nič spremenile, zato ni podlage za ukinitev služnosti.

15.Sodišče ugotavlja, da si lahko prvo toženec po dovozni poti po parc. št. 16/2 uredi dovoz olja in dostavo drv. Ta ugotovitev je zmotna, ker je fizično nemogoče dostavljati kurilno olje po južni strani hiše, ker je cisterna na severni strani hiše, drv pa se po stopnicah širokih 0,8 m ne da voziti, niti s samokolnico niti s prikolico. Z zahodne strani - javne ceste dostop in dovoz na vrt ni mogoč. Dovozna pot kot jo omenja sodišče je zgolj ozek koridor za peš hojo v širini samokolnice, kjer so tudi strme stopnice. Dostop prvo toženca v garažo ni hkrati dostop na njegov vrt, tega namreč ovira enako ali bolj nepremostljiva ovira kot je bila strma brežina na drugem delu gospodujoče nepremičnine.

16.Struga potoka ni potekala po trasi obstoječega dovoza, ki je bil dogovorjen v služnostni pogodbi. Omemba potoka v pogodbi služi le opisu kupljene nepremičnine. Stanje glede struge potoka na mestu dovoza je namreč enako vse od sklenitve služnostne pogodbe dalje. Potok je v delu, ki poteka ob zahodnem robu parcele 16/2 pokrit že od 70 let prejšnjega stoletja. Tedaj je namreč prvo toženec gradil zahodni prizidek stanovanjske hiše, ki stoji bližje cesti in spremljajoče objekte, torej je bil dostop na tistem delu ves čas možen.

17.Gospodujoča nepremičnina se ves čas uporablja na enak način, kot tudi že pred sklenitvijo služnostne pogodbe, na enak način pa se uporablja tudi po sklenitvi pogodbe, tudi po vkopu struge potoka A. Če bi torej vkop struge predstavljal spremenjeno okoliščino, je očitno, da je po tej spremembi potekla večkratna priposestvovalna doba v korist toženca kot lastnika gospodujočega zemljišča. Od vkopa potoka, kar je bilo leta 1970 in 1975, je torej prvo toženec služnost priposestvoval. Pravni predniki tožnika niso nasprotovali novim gradnjam na gospodujoči parceli, niso zahtevali ureditve novega dostopa, kar pomeni, da so se ves čas strinjali z izvrševanjem služnosti v obsegu, ki se v bistvenem ni spreminjala.

18.Sodišče se ni opredelilo do trditev prvo toženca, da je zahodni prizidek v dejanski lasti drugo toženke in preko tega dela gospodujoče nepremičnine prvo toženec nima dostopa.

19.Obremenitev služečega zemljišča ni pogosta, zato je zmotna presoja sodišča v škodo močnejšega interesa prvo toženca. Sodišče je porušilo dolgoletno trajno razmerje, ki je sporno šele, odkar sta lastnika tožnika. Prej ni bilo nič spornega.

Povzetek odgovora na pritožbo

20.Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in zahtevata povrnitev pritožbenih stroškov.

21.Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep na naroku 7. 12. 2022 in na ogledu 22. 2. 2023. Iz obrazložitve sodbe izhaja, katere listine je vpogledalo. Sodišče ni dolžno presojati dokazov, če niso substancirani.

22.Prvo toženec je izpovedal, da je bila struga potoka premaknjena pod zemljo leta 1971, kar pa je bistveno kasneje, kot je bila ustanovljena služnost. Toženca imata povsem izravnan dostop do javne ceste vzdolž celotne nepremičnine na južni strani, česar prej nista imela.

23.Na ogledu je bilo ugotovljeno, da prvo toženec dostopa do vrta preko stopnišča z južne strani nepremičnine, da je stopnišče dovolj široko za prehod in dostavo vreč, prsti in gnojila, da je vrt majhen, da ima le nekaj kvadratnih metrov, da prvo toženec služnost malo uporablja, da ima drva zložena pred stopniščem - na južni strani nepremičnine, ne pa zadaj na vrtu, da ni potrebe, da bi prvo toženec z avtomobilom, s prikolico ali samokolnico vozil naokoli in s tem preko služeče nepremičnine, da je ta pot daljša in predstavlja več kot sto metrov poti. Tudi traktor bi brez težav stresel drva na parkirišču pred hišo prvo toženeca. Parkirišče poteka neposredno vzdolž javne ceste in je zravnano z javno cesto.

24.Tožnika sta predložila dokaze, da je bil potok ocevljen leta 2009. Med pravdnimi strankami je bilo nesporno, da je do premika in vkopa struge prišlo šele okoli leta 1971, torej kasneje, kot je bila ustanovljena služnost, zato danes ni več relevantno, ali obstajajo še drugi dokazi, kdaj točno naj bi bila struga ocevljena.

25.Ne drži, da bi sodišče za namene odločitve v postopku izvedlo parcelacijo. Nepremičnini 17/1 in 17/2 sta med seboj pravno gledano ločeni parceli. Drži, da v delu v naravi predstavljata dvorišče, vendar sta v pravnem smislu to dve ločeni nepremičnini, zato se služnost na vsaki nepremičnini presoja ločeno. Pritožbene navedbe glede funkcionalne povezanosti teh parcel so pritožbene novote.

26.Tožnika sta zatrjevala, da obstajata dva razloga za prenehanje služnosti - nekoristnost in sprememba okoliščin. Služnost na nepremičnini 17/1 lahko služi zgolj olajšanju izvrševanja določenih opravil prvo toženca in ne sami gospodujoči nepremičnini. To, da prvo toženec še naprej odvaža zabojnik s smetmi preko služečih nepremičnin, ni koristno za gospodujočo nepremičnino - gre za osebno korist prvo toženca, enako velja za vse druge razloge.

27.Prehod do vrta je omejen zaradi zapolnitve z drvmi. Prvo toženec bi drva lahko prestavil na drugo mesto, enako kurilno olje in si uredil širši dostop. Sodišče je pravilno pretehtalo interese vseh strank postopka in pravilno uporabilo materialno prvo.

28.Služnosti, ki je vpisana, ni mogoče priposestvovati. Priposestvovanje ni predmet te pravde. Sodišče se zato ni bilo dolžno opredeliti do teh navedb.

29.Ni relevantno dejstvo, da tožnika nista nasprotovala služnosti v drugih pravdnih zadevah, saj v teh zadevah ta ni bila predmet presoje. Tožnika sta zato lahko kadar koli vložila tožbo zaradi spremenjenih okoliščin. Te okoliščine se presojajo glede na čas ustanovitve služnosti. Stvarna služnost se presoja glede na korist, ki jo predstavlja za gospodujočo nepremičnino, vse v času njenega nastanka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

30.Pritožba je utemeljena.

Glede kršitev pravil pravdnega postopka

Glede dokaznega sklepa

31.Sodišče prve stopnje je v sodbi pojasnilo, da so se razmere od ustanovitvi služnosti spremenile, da je bil na nepremičnini 16/2 zgrajen prizidek z garažo, da se je struga A. preusmerila pod zemljo, da termin preusmeritve struge ni relevanten, ker je pomembno le to, kar se je zgodilo po ustanovitvi služnosti. Iz tega zapisa je moč razbrati, da naj bi sodišče prve stopnje zavrnilo dokaze, s katerimi je prvo toženec dokazoval, kako se je terminsko struga po fazah preusmerila pod zemljo, s tem, ko je trdil, da v primeru, če se bo izkazalo, da so dejstva, ki jih navajata tožnika, da je zaradi spremenjenih okoliščin služnost, kot je bila dogovorjena s pogodbo, prenehala, je na podlagi novih okoliščin, ki so povezani z dostopom na njegovo nepremičnino (16/2) in ker je na enak način izvrševal služnost, na podlagi dejanskega izvrševanja služnost priposestvoval, s tem, da je do vkopa struge je prišlo med leti 1970 - 1975, garaža se je zgradila leta 1971, prizidek pa je bil zgrajen s soglasjem pravne prednice tožnikov. Glede ostalih listin pa pritožba utemeljeno navaja, da iz dokaznih sklepov ne izhaja, katere listine je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo oziroma katerih ni. Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu na naroku 7. 12. 2022 sklenilo, da se "vpogledajo in preberejo listine v spisu, ki so jih pravdne stranke vložile oz. predlagale pravočasno," ne da bi določno navedlo, katerih listin ne bo upoštevalo, ker niso bile vložene pravočasno. Na naroku 22. 2. 2023, na katerem je sodišče prve stopnje opravilo ogled, je sprejelo dokazni sklep, vendar zgolj glede pravdnih strank in prič, ki jih bo/je zaslišalo. Sodišče prve stopnje tekom pravde ni sprejelo dodatnih dokaznih sklepov in tudi v sodbi ni določno navedlo, katere listine je upoštevalo in katerih ni, ker so bile vložene prepozno oziroma so bile irelevantne. Določna opredelitev dokazov, ki so bili zavrnjeni, je bila potrebna posebej glede na zapis dokaznega sklepa z naroka z dne 7. 12. 2022, kakor tudi glede na novo nastalo procesno situacijo, ko je prvo toženec tekom postopka podal trditve, da je služnostno pravico priposestvoval, sodišče prve stopnje pa se tudi glede tega dejstva v sodbi ni opredelilo, pa bi se moralo, ker gre za predhodno vprašanje. Ker gre za dokaze, s katerimi se dokazujejo pravno relevantna dejstva, pritožbeno sodišče ne more dopolniti razlogov, ki so umanjkali v dokaznem sklepu sodišča prve stopnje.

Glede nasprotne tožbe

32.Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo povsem spregledalo. Ni se opredelilo, glede (ne)dopustnosti nasprotne tožbe iz 183. člena ZPP, ni tudi navedlo razlogov, zaradi katerih nasprotne tožbe ni obravnavalo skupaj s tožbo. Navedenih kršitev neupoštevanja nasprotne tožbe pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

33.Institut nasprotne tožbe ne udejanja le načelo ekonomičnosti postopka, marveč zagotavlja tudi pravno varnost. Če obstaja medsebojna zveza med zahtevkoma, ki se nanašata na isti predmet in če so pravotvorna dejstva obeh dejanskih stanov deloma skupna, je treba že zaradi ekonomičnosti postopka nasprotno tožbo obravnavati skupaj s tožbo. Pravna varnost pa se z nasprotno tožbo udejanja s tem, ko toženec zahteva pravnomočno odločitev o prejudicialnem pravnem razmerju, torej o (ne)obstoju pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Pri nasprotni tožbi toženca gre za t. i. eventualno nasprotno tožbo, ker je pogoj internoprocesno negotov prihodnji dogodek. Toženec z nasprotno tožbo uveljavlja zahtevek, da se ugotovi, da je služnostno pravico (ob upoštevanju spremenjenih okoliščin) priposestvoval, če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, kot so bile določene v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati te predpostavke, ko bo odločalo, ali bo zahtevek toženca iz nasprotne tožbe obravnavalo skupaj z zahtevkom tožnika iz tožbe.

Glede ostalih kršitev postopka

34.Prvo toženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb, da je služnostno pravico priposestvoval, če bo sodišče ugotovilo, da zaradi spremenjenih okoliščin služnost, kot je bila določena s pogodbo ni več potrebna. Prvo toženec je s temi navedbami, ki niso del navedb iz nasprotne tožbe, terjal od sodišča, da se opredeli do tega prejudicialnega vprašanja, ki je povezano s pridobitvijo stvarne služnosti s priposestvovanjem na podlagi zakona (217. člen Stavrnopravnega zakonika - SPZ).

35.Prvo toženec je v postopku zatrjeval in predložil dokaze, da je s pravnim prednikom prvo tožnika in s prvo tožnikom sklenil sodne poravnave, s katerimi je bila ugotovljena njegova služnostna pravica na nepremičninah, enako naj bi izhajalo iz pravnomočnih sodb. Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje do teh relevantnih dokazov ni opredelilo.

36.Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka s tem, ko je prvo toženec vročilo četrto pripravljalno vlogo tožnikov po izdaji sodbe, brez spremnega dopisa, da na vlogo lahko odgovori, v sodbi pa tudi ni pojasnilo, ali je navedbe iz te vloge upoštevalo.

37.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe, hkrati pa tudi kršitvi iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

Presoja pritožbenega sodišča

38.Sodbo sodišča prve stopnje je bilo treba razveljaviti zaradi bistvenih kršitev postopka, zato se bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju opredelilo na načelni ravni le do tistih dejstev, ki so z vidika pravilne uporabe materialnega prava ključna za pravilno ovrednotenje spornega razmerja ter hkrati predstavljajo napotek sodišču prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja v novem sojenju.

39.Osrednja tema dokaznega postopka v novem sojenju bo ugotavljanje posameznih spremenjenih okoliščin skozi terminsko obdobje, tako v luči trditev tožnika, ki so povezane s tožbenim zahtevkom, da je služnost prenehala zaradi spremenjenih okoliščin in ker ni več potrebna, kot ob upoštevanju trditev prvo toženca, da je služnostno pravico (če se bodo ugotovile spremenjene okoliščine) priposestvoval. Treba bo ugotoviti, ali/kdaj je prvo toženec pridobil dostop do parcele 16/2 neposredno z javne ceste, kar posledično pomeni, da bo treba ugotoviti, kdaj se je struga potoka A. preusmerila pod zemljo, ali je takrat prvo toženec pridobil možnost dostopa do vrta po nepremičnini 16/2, ali kasneje (od kdaj) ta dostop ni bil več možen, ker je zgradil prizidek in garaži (razen po prehodu), ali je te zgradbe zgradil s soglasjem pravnih prednikov prvo toženeca, kot zatrjuje, ali je tudi od izgradnje teh objektov dalje uporabljal za dostop do vrta nepremičnino 17/1, ali je pravni prednik prvo tožnika in prvo tožnik sklenil s prvo toženec sodne poravnave, ki so prvo tožencu tudi po spremenjenih okoliščinah dopuščale uporabo nepremičnine 17/1, kakšen dejanski in pravni pomen imajo odločbe sodišč, s katerim so sodišča dala prvo tožencu pravovarstvo na nepremičnini 16/2 zaradi nedopustnih posegov tožnikov v služnostna upravičenja prvo toženca, kot je to zatrjeval prvo toženec v postopku in v ta namen predložil dokaze. Sodišče prve stopnje bo torej moralo dokazno oceniti te sodne odločbe, za katere prvo toženec zatrjuje, da so upoštevale, da ima tudi po spremenjenih okoliščinah služnostno pravico na nepremičnini 17/1 za dostop do vrta. Enako velja za pritožbeno trditev, da prvo toženik uporablja za vhod v svojo hišo tudi nepremičnino 17/1.

40.Sodišče prve stopnje bo moralo dodatno ugotoviti, od kdaj ima tožnik prehod, ki mu omogoča dostop na vrt po stopnicah. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da se bo sodišče prve stopnje, pri oceni (ne)primernosti tega prehoda za dostop prvo toženca do vrta (v zvezi z opravljanjem vseh del, kot jih zatrjuje) moralo v novem sojenju podrobneje opredeliti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, pri tem pa upoštevati trditve toženca, še posebej tiste, ki jih znova izpostavlja v pritožbi, ob hkratnem vrednotenju argumentov tožnikov, ki so znova navedeni v odgovoru na pritožbo. Glede materialnopravnih stališč sodišča prve stopnje iz izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče načeloma pritrjuje, da je varstvo lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine pomembna predpostavka, ko se zahteva prenehanje stvarne služnosti zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih je bila služnost ustanovljena, ko pa se presoja ukinitev služnosti zaradi nekoristnosti za gospodujočo nepremičnino, mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša in zahteva manj napora. Zato zmanjšane koristnosti ne smemo šteti kot razlog, zaradi katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti. Temelj ustanovitve in ohranjanja stvarne služnosti je namreč v ekonomskem izkoriščanju gospodujoče stvari, s tem, da da mora biti služnost objektivno koristna, prenehanje te objektivne koristi pa je lahko upravičen razlog za prenehanje služnosti, ker je lastnik gospodujoče nepremičnine izgubil ekonomski interes za nadaljnjo uporabo poti. Lastnik služeče stvarni iz teh razlogov lahko zahteva, da služnost preneha samo takrat, kadar ta postane za izkoriščanje gospodujoče stvari nepotrebna oziroma kadar preneha drugi razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Pri stvarni služnost gre za vsakršno uporabo, ki ima razumen pomen in namen. Ob kritičnem vrednotenju vseh teh okoliščin je treba upoštevati tudi ravnanja lastnika služečega zemljišča in razloge, zaradi katerih je dalj časa dopuščal izvrševanje služnosti, čeprav so se spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.

Odločitev pritožbenega sodišča

41.Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

Razlogi za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje

42.Zaradi bistvenih kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti in ker je bilo dejansko stanje v bistvenem delu nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje zadevo v novo sojenje. S to odločitvijo pravdnim strankam tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

43.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

V nadaljevanju - 16/2.

V nadaljevanju sta nepremičnini označeni kot 17/1 in 17/2.

Za služnost po parceli 17/2 je ugotovilo, da je potrebna, čeprav ima nepremičnina 16/2 povezavo do javne poti, ker jo toženca potrebujeta za dostop do hiše, kjer imata edini primeren vhod v hišo (podrobneje glej 9. tč. sodbe sodišča prve stopnje).

Prvi odstavek 287. člena ZPP določa: "Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo."

Glej 9. tč. in 4. op.

Ta ugotovitev je materialnopravno zmotna, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

Glej navedbe toženca na l. št. 48 in 49.

L. št. 34.

L. št. 73.

Ko sodišče izda ugotovitveni dokazni sklep, ne zavrne takoj ostalih dokaznih predlogov, marveč si pridrži sklepanje o njih za pozneje - Jože Juhart: Civilnoprocesno pravo, 1961, str. 361.

Le če sodišče dokaznemu predlogu ugodi, ni treba utemeljevati dokaznega sklepa, če pa dokazni predlog zavrne, mora sklep utemeljiti. Drugi odstavek 287. člena ZPP določa: "Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil."

Nina Betetto: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, l. 2006, str. 612.

VSL I Cp 2547/2013.

V konkretnem primeru gospodujoče in služeče zemljišče.

Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, l. 2006, str. 174.

Aleš Galič: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, l. 2006, str. 177.

VSL je v zadevi I Cp 2547/2013 pojasnilo: "V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj."

Glede (ne)vezanosti sodišča prve stopnje na materialnopravna stališča pritožbenega sodišča glej - Jan Zobec: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga l. 2009, str. 500-501.

222. člen SPZ določa: "(1) Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. (2) Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, odločba upravnega organa pa dokončna."

217. člen SPZ določa: (1) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let. (2) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. (3) Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica. (4) Negativne služnosti ni mogoče priposestvovati.

Sodišče prve stopnje mora v novem sojenju terminsko določno ugotoviti posamezne spremenjene okoliščine in v tej zvezi, kako je toženec uporabljal nepremičnino 17/1 za dostop na vrt.

Miha Juhart: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, l. 2004, str. 916-917.

Tone Frantar: Stvarno pravo, Ljubljana 1983, str. 247 - 248 - sodne odločbe.