Jedro

Sodni izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, temveč je njegova pristojnost le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1. Naloga sodišča je, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh postopka samo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi.

Ker sta bili sporni zemljišči tudi ob uveljavitvi ZGJS namenjeni redni rabi obravnavane stavbe in so dejansko na navedenih zemljiščih pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, ju ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki bi bili predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zemljiški parceli št. 1783/69 in 1537/12, obe k. o. ..., predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-47, ki je povezana z zemljiško parcelo št. 1784 k. o. ..., z naslovom Ulica H. 33, X., ter da sta navedeni parceli v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov predmetne stavbe. Hkrati je odredilo vpis navedenih parcel v zemljiško knjigo kot splošnih skupnih delov stavbe z ID znakom 0000-47 v vrstnem redu zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča, ki sta v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe. Glede zemljiške parcele št.1783/68 k. o. ... je predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča zavrnilo.

2. Zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se pritožuje druga nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog predlagateljev zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Primarno uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, katere sestavni del je pravica stranke do izjavljanja v postopku, ki stranki zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic ter s tem možnost, da aktivno vpliva na odločitve v zadevah, ki posegajo v njene pravice in interese. Prvostopenjsko sodišče, kljub vedenju, da stališče v zadevi v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 podajajo Oddelek za ravnanje z nepremičninami Mestne občine X., Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine X. ter Oddelek za urejanje prostora Mestne občine X., pritožnici ni podaljšalo roka za podajo pripomb na izvedeniško poročilo sodne izvedenke za geodezijo A. A. z dne 26. 3. 2019, čeprav je v utemeljitev svoje prošnje navedla, da do izteka sodnega roka ni prejela mnenj pristojnih oddelkov Mestne občine X. V nadaljevanju pritožbe poudari, da se je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o pripadajočem zemljišču oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke urbanistične stroke dr. B. B., čeprav sodni izvedenec ni tisti, ki bi ugotavljal pripadajoče zemljišče. Izvedenčeva pristojnost je v vsakem konkretnem primeru le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1 in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, česar pa prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni v zadostni meri storilo, ampak je nekritično sledilo izvedeniškemu mnenju. ZVEtL-1 (43. člen) ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe na zemljišču), temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe že po materialnem pravu (npr. upoštevajoč pri tem pravila ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega predpisa) pridobili ali zadržali lastninsko pravico. Pritožnica nasprotuje določitvi navedenih parcel kot pripadajočih zemljišč, saj glede njih ni izkazan pridobitni naslov investitorja, zato investitor teh parcel ni mogel prenesti na etažne lastnike oziroma takrat imetnike pravice uporabe, saj sploh ni imel pravice do prenosa. Opozarja, da nepremičnina kot javna cesta oziroma javne poti v soseski, javne zelene površine in javna otroška igrišča, predstavlja infrastrukturni objekt, zato je njeno lastninjenje potekalo po posebnem (specialnem) predpisu, to je po Zakonu o gospodarskih javnih službah. Ta predpis pa kot starejši in specialnejši v postopku lastninjenja nepremičnin izključuje uporabo ZLNDL.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pritožnici ni podaljšalo roka za podajo pripomb na izvedeniško mnenje sodne izvedenke za geodezijo A. A. z dne 26. 3. 2019, zaradi česar naj bi ji bila kršena pravica do izjave. Kot izhaja iz podatkov spisa, je izvedenka urbanistične stroke dr. B. B. izdelala mnenje 13. 4. 2018, v katerem je opredelila obseg individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi Ulica H. 33, X., in na katerega nihče od udeležencev ni imel pripomb. Nato je prvo sodišče 24. 10. 2018 zaradi izdelave strokovne podlage (elaborata) za vpis sprememb v zemljiški kataster postavilo izvedenko geodetske stroke A. A. Izvedenka je mnenje izdelala 26. 3. 2019. Sodišče prve stopnje je nato 13. 6. 2019 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaradi česar je pristojnemu upravnemu organu po pravnomočnosti navedenega sklepa naložilo evidentiranje sprememb v skladu z elaboratom sodne parcelacije. Zoper navedeni sklep se nasprotna udeleženka ni pritožila. Če je pritožnica menila, da ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave oziroma, da ji je bila kršena pravica do izjave, bi navedeno morala uveljavljati v pritožbi zoper sklep z dne 13. 6. 2019. Tudi sicer iz njenega predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedeniško poročilo izvedenke geodetske stroke A. A. izhaja, da pripomb tehnične narave na navedeno poročilo nima. Glede pripomb, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, pa se je prvo sodišče opredelilo v izpodbijanem sklepu.

5. Pravilno je pritožbeno stališče, da sodni izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, temveč je njegova pristojnost le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1, ter da je naloga sodišča, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh postopka samo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi. Prav to pa je prvo sodišče v tem postopku tudi storilo. Za ugotovitev dejstev obsega pripadajočega zemljišča je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno angažiralo izvedenko urbanistične stroke, ki je sodišču pomagala pridobiti in interpretirati vsebino upravnih dovoljenj ter prostorskih aktov in normativov, v postopek pa je pritegnilo tudi izvedenko geodetske stroke, zaradi potrebe po parcelaciji oziroma izvedbe sprememb v zemljiškem katastru. Sodišče prve stopnje tudi ni nekritično sledilo izvedenskemu mnenju, kot to meni pritožba, temveč je obseg pripadajočega zemljišča ugotavljalo tudi z listinsko dokumentacijo ter z neposredno zaznavo ob ogledu na kraju samem.

6. Sodišče prve stopnje nikjer v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, da bi 43. člen ZVEtL-1 predstavljal samostojno pravno podlago za pridobitev lastninske pravice. 43. člen ZVEtL-1 nalaga sodišču le merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V zvezi z lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču ni bilo spornih navedb, zaradi česar sodišče prve stopnje utemeljeno ni obrazlagalo pridobitve lastninskopravnih upravičenj etažnih lastnikov stavbe na pripadajočem zemljišču z zgodovinsko pravnega vidika. Pojasnilo pa je, da se na podlagi prvega odstavka 44. člena ZVEtL-1 šteje, če ni dokazano drugače, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah 43. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe. Pritožnica navedene domneve ni izpodbijala.

7. Sodišče prve stopnje je obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo na podlagi vsebine upravnih aktov in upravnih dovoljenj, ki je skladna z ugotovitvami o dejanski rabi in z ugotovljenimi sledovi pretekle rabe. Pripadajoči parceli št. 1783/69 in 1537/12 k. o. ... predstavljata okolico stavbe, ki v naravi predstavlja dostop do stavbe in je pretežno zelena površina ob stavbi. V tako ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča ne sodi nobena površina, ki bi bila v javni rabi in pod enakimi pogoji dostopna vsakomur. Ker sta bili sporni zemljišči tudi ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih javnih službah ( v nadaljevanju ZGJS) namenjeni redni rabi obravnavane stavbe in so dejansko na navedenih zemljiščih pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, ju ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki bi bili predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS.

8. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL -1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.