Jedro

Lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje ne izpolnjuje pogojev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni od 9.4.1994 dalje. Ugotovilo je, da tožnik v času od 1.1.1993 do 15.3.1995 ni imel statusa zavarovanca zdravstvenega zavarovanja.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V obrazložitvi revizije navaja, da je imel tožnik ves čas lastnost zdravstvenega zavarovanca ne glede na to, da je zaradi bolezni 1.1.1993 začasno odjavil obrt. Zaradi posledic te bolezni mu je bila z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 5.9.1995 priznana invalidnost. Ker je bil tožnik v obdobju začasne odjave obrti iz zdravstvenih razlogov nezmožen za opravljanje del samostojnega obrtnika - avtomehanika na terenu - mu ni mogoče odklanjati pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišča druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Po določbi 386. člena ZPP pa preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Revizijski očitek, da so bile storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče ni moglo upoštevati. Bistvene kršitve določb ZPP revizijsko sodišče obravnava le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsaj vsebinsko navede v razlogih revizije (386. člen). Le s pavšalno navedbo v revizijski izjavi, da je podana omenjena kršitev, tožeča stranka tega ni storila.

Revizijska trditev, da je bilo ob zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi ugotovitve obstoja zakonitih ovir za pridobitev pravice tožnika do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, materialno pravo zmotno uporabljeno, ni utemeljena. Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih na nižjih stopnjah, sledi, da tožnik v času od 1.1.1993 do 15.3.1995 ni imel lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. V 28. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93 - ZZVZZ) je določen krog upravičencev do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela. To nadomestilo je kratkoročna, začasna in periodična denarna dajatev, ki jo zavarovanec prejme v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali izolacije, spremstva oziroma nege bolnega družinskega člana. Do nadomestila so upravičeni zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in tisti, ki so zavarovani kot podjetniki, ali osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ali so vrhunski športniki in šahisti (15. člen). V krog zavarovanih oseb so zajeti vsi, ki so na območju države v odvisnem delovnem razmerju ali opravljajo določeno samostojno dejavnost, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, oziroma, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in zagotovljeno socaialno varnost. Ob ugotovitvi obeh nižjih sodišč, da je tožnik zaradi začasne odjave obrti z dnem 1.1.1993 izgubil status obrtnika, ni izpolnjeval pogoja, ki ga v 5. točki prvega odstavka 15. člena predpisuje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za pridobitev lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po omenjenem zakonskem določilu je za zavarovanca šteti le osebo, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic. Ponovno je status zavarovane osebe tožnik pridobil na podlagi prijave za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo šele z dnem 15.3.1995. Lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje ne izpolnjuje pogojev.

Ker tožnik od 1.1.1993 do 15.3.1995 ni vzpostavil prejšnje dejavnosti, niti ni bil zavarovan na kakšni drugi osnovi iz 28. člena ZZVZZ, ki je podlaga za pridobitev pravic do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, je bilo po presoji revizijskega sodišča materialno pravo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno. Po ugotovitvah obeh nižjih sodišč tožnik namreč ni izpolnjeval statusnega pogoja iz 5. točke prvega odstavka 15. člena v zvezi z 28. členom omenjenega zakona predpisanega za priznanje uveljavljene pravice. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialnopravna podlaga.

Ker revizijska trditev, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljena in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temeljijo odločitve revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).