Jedro

Ker upnik tudi v okviru podaljšanega roka za pridobitev dolžnikovega naslova ni izpolnil zahtev sodišča, niti predlagal nobenih drugih dejanj za izsleditev dolžnika oz. uspešno opravo vročitve, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je upnikovo neaktivnost sankcioniralo z ustavitvijo izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik ni sporočil novega naslova dolžnika. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je po vseh uradnih podatkih dolžnik še vedno prijavljen na naslovu V... 15a, Novo mesto. Neuradno je upnik prejel informacije, da dolžnik na tem naslovu še vedno živi, vendar se skriva, zato predlaga, naj sodišče odredi vročitev po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost (2. odst. 132. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožba ni utemeljena. Iz vrnjenega sodnega pisma, pripetega v spisu k sklepu z dne 1.7.1999, izhaja, da naj bi se dolžnik z naslova V... 15a, Novo mesto, odselil. Zato je sodišče prve stopnje upnika s sklepom z dne 16.6.2000 pozvalo, naj sporoči novi naslov dolžnika, sicer bo izvršba ustavljena. Sodišče prve stopnje je upniku na njegovo prošnjo s sklepom z dne 20.9.2000, ki ga je upnik prejel dne 27.9.2000 (povratnica, pripeta k red. št. 9), podaljšalo rok za iskanje dolžnikovega naslova, vendar upnik tudi v tem podaljšanem roku sodišču ni sporočil niti dolžnikovega naslova niti svojih "neuradnih" ugotovitev oz. zadržkov, zakaj naslova dolžnika ne more pridobiti. Upnik je tako v okviru postavljenega roka imel možnost predlagati tudi vročitev prek vročevalske agencije (2. odst. 132. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker upnik tudi v okviru podaljšanega roka za pridobitev dolžnikovega naslova ni izpolnil zahtev sodišča, niti predlagal nobenih drugih dejanj za izsleditev dolžnika oz. uspešno opravo vročitve, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je upnikovo neaktivnost sankcioniralo z ustavitvijo izvršbe, na kar je bil upnik že s sklepom z dne 16.6.2000 posebej opozorjen. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.