Jedro

BPP se ne dodeljuje na podlagi fiktivnih stroškov sodnega postopka, pač pa mora te stroške stranka določno izkazati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo o vlogi tožeče stranke že enkrat odločeno z odločbo opr. št. Bpp 568/2013 z dne 25. 10. 2013, ki pa jo je Upravno sodišče RS, Oddelek v Novi Gorici odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V skladu z napotili Upravnega sodišča RS je bil tožeči stranki ponovno poslan poziv za dopolnitev njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tudi tokrat je bila pozvana, da se opredeli, kateri stroški ji bodo v pritožbenem postopku nastali, hkrati je bila zaradi lažjega razumevanja podučena v katerih primerih se lahko zahteva brezplačno pravno pomoč. Tožeča stranka je sicer poslala dopolnitev vloge iz katere pa se še vedno ne da razbrati zakaj zahteva brezplačno pravno pomoč in kateri stroški ji bodo v pritožbenem postopku nastali. Navaja le, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči ker je prejemnica denarne socialne pomoči. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 1. členu določa, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu s 7. členom ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva predvsem sodišč splošne pristojnosti in specializiranih sodišč v Republiki Sloveniji, kakor tudi pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. V 26. členu ZBPP pa je določeno, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti. Brezplačna pravna pomoč se lahko, v skladu s petim odstavkom 26. člena ZBPP dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih upravičenih stroškov kot so polog varščine za stroške oziroma stroškov izvedbe postopka, stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem ter drugih stroškov postopka.

Ob upoštevanju navedenih določb ZBPP in ponovne dopolnitve vloge tožeče stranke je bilo treba vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti, saj še vedno ni mogoče ugotoviti za kritje katerih stroškov v pritožbenem postopku tožeča stranka potrebuje brezplačno pravno pomoč, zato takšnemu predlogu ni mogoče ugoditi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da dejansko ne gre za oprostitev stroškov v pritožbenem postopku, pač pa za stroške, ki so nastali na prvi stopnji v zadevi P 412/2010. Navaja, da je med trajanjem postopka v zadevi P 412/2010 na Okrajnem sodišču v Kopru zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku na prvi stopnji, vendar pa je sodnica, ki je vodila postopek to njeno vlogo odstopila toženi stranki šele po izdaji sodbe v zadevi P 412/2010. Zato je v dopolnitvi zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno navedla kakšni stroški so ji nastali med postopkom na prvi stopnji.

Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in jo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji določi plačilo stroškov za kopije in priporočeno pošto v višini 10 EUR.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotkom iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča RS, Oddelek v Novi Gorici, opr. št. III U 342/2013-5 z dne 18. 11. 2013 in tožečo stranko pozvala, da dopolni svojo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki pa je ni ustrezno dopolnila, kot to pravilno ugotavlja tožena stranka. Brez vedenja za katere stroške postopka tožeča stranka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi po presoji sodišča, prošnji ni mogoče ugoditi. Zgolj pavšalne navedbe, da lahko v pravdnem postopku nastanejo stroški s postavitvijo izvedenca, pa ne nakazujejo na to, da bodo ti stroški tožeči stranki dejansko tudi nastali. Brezplačna pravna pomoč se namreč ne dodeljuje na podlagi fiktivnih stroškov pač pa mora te stroške stranka določno izkazati. Poleg tega tudi iz vložene pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. P 412/2010 ne izhaja, da je tožeča stranka ob vložitvi pritožbe predlagala zaslišanje prič, ali postavitev izvedenca oziroma izvedbo kakšnega drugega dokaza, s katerim bi ji nastali stroški. Ob vsem povedanem, je tudi po oceni sodišča tožena stranka pravilno ocenila, da tožeči stranki v pritožbenem postopku očitno ne bodo nastali nobeni stroški.

Sodišče tožeči stranki še pojasnjuje, da odločitve tožene stranke ne morejo spremeniti niti njene trditve, da je sodnica v zadevi P 412/2010, šele po izdani sodbi v navedeni zadevi poslala njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, službi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, čeprav je prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku na prvi stopnji. V skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči se le ta dodeli za tista dejanja oziroma zastopanje, ki jih je treba še opraviti, ne pa za dejanja, ki so bila že opravljena.

Glede na vse navedeno je bilo treba tožbo tožeče stranke skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrniti saj je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.