Jedro

Tudi v primeru razporeditve iz enega v drug državni organ delavec v drugem organu na novo sklene delovno razmerje. V novem organu zato delavec ne zadrži svojega statusa, ki ga je imel v prejšnjem organu, temveč mu mora biti v novem organu zagotovljeno le delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni izobrazbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe direktorice tožene stranke št. 123-113/90-0006-01, z dne 20.9.1995, v zvezi z odločbo št. 125-02/95-0006-13/250, z dne 27.7.1995, s katero je bila tožnica s 1.7.1995 razporejena na delovno mesto svetovalke direktorice - vodja oddelka za finančno računovodske zadeve pri toženi stranki, oziroma njeni organizacijski enoti.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno vzdržalo v veljavi sporni razporeditveni odločbi, čeprav je Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu dne 3.12.1997 predhodno odločbo Vlade RS z dne 29.6.1995, o imenovanju tožnice za svetovalko direktorice, odpravilo. S tem je bila odpravljena tudi razporeditvena odločba in je ne glede na vmesne organizacijske spremembe pri toženi stranki še naprej ostala v veljavi odločba Vlade RS z dne 14.4.1994, s katero je bila tožnica imenovana za pomočnico upravnika organizacijske enote. Poleg tega sta bili v tem sporu izpodbijani razporeditveni odločbi izdani na podlagi določb Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki v besedilu z dne 22.3.1996, h kateremu je Vlada RS dala soglasje 29.3.1996, določbe tega pravilnika pa za nazaj ne morejo veljati.

Revizija je bila v skladu z določili 375. člena ZPP (prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/03) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se v reviziji izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Tožnica v reviziji uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, na katerega revizijsko sodišče tudi sicer pazi po uradni dolžnosti. Pri materialnopravni presoji pravnomočne sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje, saj po izrecni določbi 3. odstavka 370. člena ZPP revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti. Med dejanske spadajo tudi ugotovitve, da je Vlada RS podala dne 12.5.1995 soglasje k Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ..., ki je v 1. odstavku 11. člena določal, da "delo sektorjev vodijo pomočniki direktorja in svetovalci vlade, delo oddelkov pa svetovalci direktorja", v prilogi k temu pravilniku pa je bilo pod zaporedno številko 250 predvideno tudi delovno mesto svetovalec direktorja - vodja oddelka za finančno računovodske zadeve.

Ob gornjih ugotovitvah, ki jih tožnica v revizijskem postopku ne more več izpodbijati, je sodišče pravilno razlogovalo, da so bile določbe pravilnika podlaga za izdajo v tem sporu izpodbijanih odločb o razporeditvi tožnice na delovno mesto svetovalke direktorice - vodja oddelka za finančno računovodske zadeve in to od 1.7.1995 dalje, saj je pravilnik v skladu z njegovim 30. členom stopil v veljavo z dnem, ko je (dne 12.5.1995) nanj dala soglasje Vlada RS, od 1.7.1995 dalje pa je bila tožnica tudi vodena v delovnem razmerju pri novoustanovljenem organu - ...

Drugo pravno dejstvo, pomembno za odločanje v tem sporu, pa je bila ukinitev ..., v katerem je pred tem delala tožnica, kot samostojnega republiškega upravnega organa v sestavi Ministrstva za pravosodje. Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Ur. l. RS, št. 71/94) je v prehodni določbi (28. člen) določal, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati posamezne določbe Zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave iz leta 1991, med drugim tudi določba, da so kazensko poboljševalni zavodi republiški upravni organi v sestavi Ministrstva za pravosodje (4. alinea 5. točke 4. člena). Po določbi 22. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, navedeni kazensko poboljševalni zavodi nadaljujejo z delom kot notranje organizacijske enote Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Po določbi 26. člena tega zakona republiški upravni organi, ki prevzamejo naloge dosedanjih republiških upravnih organov, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Iz navedenega sledi, da je bil prejšnji republiški upravni organ, to je Kazensko poboljševalni zavod ..., z navedenim zakonom ukinjen kot državni organ v sestavi Ministrstva za pravosodje, njegovi delavci pa so nadaljevali z delom oziroma so bili prevzeti na delo v novo ustanovljeni upravni organ - Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi teh določb so delavci sklenili delovno razmerje v novem upravnem organu brez ponovnega ugotavljanja, ali izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, ki sicer veljajo za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu. Gre za posebej urejen primer prehoda oziroma prevzema delavca na delo, ki je sicer predviden v 15. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90 do 38/99) je namreč v členih 3, 6, 7 in 8 določal, da delavec sklene delovno razmerje v konkretnem državnem organu. Tudi v primeru razporeditve iz enega v drug državni organ navedeni zakon določa, da v tem primeru delavec v drugem organu na novo sklene delovno razmerje (2. odstavek 31. člena). Iz navedenega logično sledi, da je s formalnim prenehanjem Kazensko poboljševalnega doma ..., kjer je bila zaposlena tožnica do 30.6.1995, tožnici pri tem organu prenehalo delovno razmerje in je s 1.7.1995 zaradi prevzema na delo po 26. členu Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev na novo sklenila delovno razmerje pri toženi stranki, to je Republiki Sloveniji, Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je prevzela dejavnost bivših KPD.

Ob takšnem prevzemu na delo tožnica v novem upravnem organu ni avtomatsko zadržala svojega statusa, kot ga je imela v prejšnjem upravnem organu, temveč ji je bila tožena stranka v skladu z 2. odstavkom 17. člena ZTPDR, pa tudi ob smiselnem upoštevanju določbe 2. alinee 1. odstavka 31. člena ZDDO, dolžna zagotoviti le delovno mesto, ki je ustrezalo njenemu znanju in strokovni izobrazbi. Da delovno mesto vodje oddelka za finančno računovodske zadeve s tega vidika ne bi bilo ustrezno, pa tožnica ni zatrjevala.

Kolikor tožnica izpodbija sporni odločbi o razporeditvi z argumentacijo, da je bila kasneje (3.12.1997) v upravnem sporu pred Vrhovnim sodiščem RS razveljavljena predhodna odločba Vlade RS z dne 29.6.1995, o imenovanju tožnice, kot višje upravne delavke, v naziv svetovalec direktorja, to je predstojnika, revizijsko sodišče poudarja, da je bila v času izdaje spornih razporeditvenih odločb navedena upravna odločba dokončna in izvršljiva (Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP, prečiščeno besedilo, Ur. l. SFRJ, št. 47/86, člen 270/2, tč. 2). Njena kasnejša razveljavitev pa ni vplivala na v skladu z delovnopravnimi predpisi zakonito izdano dokončno odločbo o razporeditvi (ki v času zaključka navedenega upravnega spora itak ni bila več v veljavi), temveč je pridobila tožnica le možnost zahtevati izdajo nove upravne odločbe o imenovanju v naziv višje upravne delavke (19. člen ZDDO).

Ker je sodišče druge stopnje pri izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe materialno pravo pravilno uporabilo, tako da uveljavljani revizijski razlog ni bil podan, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Določbe ZTPDR in ZUP je sodišče smiselno uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).