Jedro

Tožnik je po prejemu izvedenskega mnenja svoj zahtevek spremenil in tudi skrčil tako, da je zahteval plačilo zavarovalnine v znesku 738.103,40 SIT. Sodišče prve stopnje je temu skrčenemu zahtevku ugodilo, toženka pa s svojo pritožbo proti tej sodbi ni uspela. Zato je lahko vrednost izpodbijanega dela sodbe druge stopnje le navedeni znesek. Ker pa ta ne presega mejnega zneska iz 2. odstavka 367. člena ZPP, toženkina revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora plačati tožniku celoten skrčeni znesek 738.103,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.12.1997 dalje kot zavarovalnino po sklenjeni zavarovalni pogodbi za nezgodno zavarovanje. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Toženka v pravočasni reviziji proti sodbi druge stopnje uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Čeprav je bila v tej pravdni zadevi tožba vložena 14.1.1999, je treba glede postopka uporabiti določbe novega ZPP, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona (prvi odstavek 498. člena ZPP). To velja za vsa vprašanja postopka, razen tistih, za katere je zakon v 499. členu drugače določil. Med izjemami ni vprašanja dovoljenosti revizije, ker zakonodajalec ni sledil zgledu nekaterih novel prejšnjega zakona za drugačno rešitev tega vprašanja. Zato se tudi dovoljenost revizije presoja po določbah novega ZPP.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

Tožnik je sicer v tožbi zahteval plačilo 80.000 ATS v tolarski vrednosti, kar naj bi glede na oznako o vrednosti spora v času vložitve tožbe predstavljalo 1.080.000 SIT, vendar je po prejemu izvedenskega mnenja v vlogi z dne 14.6.2001 svoj zahtevek spremenil in tudi skrčil tako, da je zahteval plačilo zavarovalnine v znesku 738.103,40 SIT. Sodišče prve stopnje je temu skrčenemu zahtevku ugodilo, toženka pa s svojo pritožbo proti tej sodbi ni uspela. Zato je lahko vrednost izpodbijanega dela sodbe druge stopnje le navedeni znesek. Ker pa ta ne presega mejnega zneska iz navedene zakonske določbe, toženkina revizija ni dovoljena.

Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo in z njo tudi priglašene toženkine revizijske stroške.