Jedro

Upnik, ki je dolžniku poslal pisno obvestilo o odstopu od kreditne pogodbe, pred tem pa na enak način tudi opomin s 15-dnevnim rokom za plačilo zapadlih obveznosti, priporočeno s povratnico, ki je glede na uradni zaznamek pošte ni dvignil, je zadostil zakonskim zahtevam za (predčasno) zapadlost notarskega zapisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ga je v postopku izvršbe uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Izpostavlja, da je v ugovoru navedel, da ga upnik pred zapadlostjo dveh zaporednih anuitet od zadnjega plačila ni pozval niti opomnil glede plačila. Dolžnik je v ugovoru predlagal svoje zaslišanje, vendar pa sodišče zaslišanja ni opravilo, niti se ni o tem dokaznem predlogu obrazloženo izreklo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Dolžnik ni prejel dopisov upnika z dne 28. 8. 2020 in 5. 8. 2020, kar bi dolžnik pojasnil s svojim zaslišanjem, saj se je z dopisoma seznanil šele s sprejemom sklepa o izvršbi. Sodišče navaja, da naj bi se dolžnik z dopisoma seznanil, ker sta mu bila poslana z navadno poštno pošiljko, kar pa upnik z ničemer ne dokaže, sodišče pa tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dolžnika, da bi lahko to dejstvo ugotovilo. Sodišče se o tem ugovornem razlogu, torej da je upnik od pogodbe neutemeljeno odstopil, vsebinsko ni opredelilo, zaradi česar je sklep v tem delu neobrazložen in je podana bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se tudi ni obrazloženo izreklo o ugovorni trditvi, da je bila med upnikom in dolžnikom dogovorjena izdelava novega anuitetnega načrta, do realizacije katerega pa ni prišlo iz razlogov na strani upnika, vsled navedenega sodišče ni pravilno uporabilo določil Obligacijskega zakonika o poroštvu. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, ki ga je dolžnik vložil zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Dopusten ugovorni razlog je skladno s 3. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ tudi, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva.

6. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Skladno z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je v predmetni zadevi upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v obliki notarskega zapisa SV 519/2009 z dne 23. 6. 2019 sklenjene kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, v kateri nastopa dolžnik kot porok in zastavitelj.

7. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do ugovora neizpolnjevanja upnikove dolžnosti obveščanja poroka.1 Upoštevaje 1025. člen Obligacijskega zakonika (OZ) je pravilno pojasnilo, da tudi če upnik poroka ne obvesti, da glavni dolžnik ni izpolnil obveznosti, obveznost poroka ostaja.2 Kljub temu, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ta ugovorni razlog ni pravno upošteven, ker ne preprečuje izvršbe, je na podlagi predloženih listin tudi prepričljivo ugotovilo, da je dolžnik vedel za zapadle in neplačane obveznosti glavne dolžnice in tudi pojasnjeno obrazložilo, čemu predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo. Očitana bistvena kršitev zato ni podana.

8. Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Pritožbeno ni sporna ugotovitev, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, dolžnik v pritožbi ponovno izpostavi ugovorno navedbo, da ni prejel opomina in odstopne izjave, zaradi česar terjatev ni (predčasno) zapadla.

9. Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ). Pisna izjava upnika se vroča priporočeno po pošti (peti odstavek 20.a člena ZIZ).

10. Kot je s pravilnimi in podrobnimi razlogi obrazložilo sodišče prve stopnje,3 priporočeno vročanje pošte ne zahteva, da bi bila vročitev vedno dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.4 V tem primeru, ko je upnik dolžniku poslal pisno obvestilo o odstopu od kreditne pogodbe, pred tem pa na enak način tudi opomin s postavljenim 15-dnevnim rokom za plačilo zapadlih obveznosti, priporočeno s povratnico, ki je glede na uradni zaznamek pošte ni dvignil, je zadostil zakonskim zahtevam za (predčasno) zapadlost notarskega zapisa.

11. Upnik pa je zgolj dodatno navedel, da je dolžniku poslal dopise tudi po navadni pošti, te navedbe je sodišče prve stopnje v okviru trditev zgolj povzelo, sicer pa se do njih v razlogih ni opredelilo in na njih ne temelji izpodbijana odločitev o predčasni zapadlosti terjatve.

12. Dolžnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje sicer navedel, da je bil z upnikom v mesecu juniju 2020 opravljen razgovor o izdelavi novega anuitetnega načrta.5 Ker dolžnik v pritožbi sam trdi, da nov anuitetni načrt ni bil realiziran, se sodišču prve stopnje do teh navedb ni bilo potrebno posebej opredeljevati, saj navedeno za zadevo ni pravno pomembno, zato dolžnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev, ker se o tem vsebinsko ni izreklo. Sodišče prve stopnje je tudi obrazloženo pojasnilo, čemu ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnika, zato ni utemeljen očitek zagrešene bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko se o tem dokaznem predlogu ni obrazloženo izreklo.

13. Zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), pa niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil, saj s pritožbo ni uspel (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 V 1025. členu OZ je sicer določena upnikova notifikacijska dolžnost, a ima kršitev te dolžnosti za posledico le upnikovo odškodninsko odgovornost. 3 Prim. točke od 8 do 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Prim. sodno prakso, sklepe VSL II Ip 325/2021 z dne 30. 3. 2021, sklep VSC II Ip 304/2021 z dne 29. 9. 2021, VSL I Ip 1041/2016, VSL III Ip 497/2014. 5 Te navedbe je dolžnik podal v vlogi z dne 14. 9. 202o (odgovor na odgovor na ugovor).