31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 39/2004 z dne 2. 3. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 70/2001 z dne 12. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi glede obveznosti dolžnika (v pravdi toženca), da je upniku (v pravdi tožniku) dolžan plačati račun za opravljene storitve prenove kurilnice z montažo sistemov ogrevanja. Sprejelo je stališče, da je tožeča stranka opravila dela, na podlagi katerih je izstavila račun, in da ga je zato toženec dolžan poravnati. Višje sodišče se je strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje in je zavrnilo pritožbo pritožnika kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in iz 22. člena Ustave. Meni, da sta mu sodišči kršili pravico do enakega varstva pravic zato, ker sta neutemeljeno zavrnili njegov dokazni predlog, to je izvedensko mnenje zapriseženega sodnega izvedenca (ki ga je pritožnik predložil kot dokaz v postopku). Meni, da ne obstoji "numerus clausus" dokaznih predlogov in da ni pomembno, ali je bilo izvedensko mnenje pridobljeno izvensodno po naročilu ene stranke, zato naj sodišči ne bi imeli nobene podlage za zavrnitev tega dokaznega predloga s pojasnilom, da "ne more služiti kot dokaz v tem postopku". Meni tudi, da iz obrazložitve sodišč ne izve, zakaj bi bilo takšno izvedensko mnenje z vidika procesnega prava sporno kot dokaz. Pritožnik dalje zatrjuje, da je predloženo izvedensko mnenje dokazovalo, da sistem ogrevanja v času ogleda izvedenca ni deloval in da je tožeča stranka za dobavljeno in vgrajeno blago obračunala bistveno več, kot je bila upravičena. Zato meni, da sta sodišči (ker dokaza neutemeljeno nista upoštevali) neupravičeno šteli, da pritožnik svojih navedb ni dokazal.

B.

3.Iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) med drugim izhaja, da sodišče ne sme zavrniti dokaznih predlogov strank, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo tudi listine na listovni številki B1 do B8. Iz spisa je razvidno, da je izvedeniško mnenje zapriseženega sodnega izvedenca, za katerega pritožnik zatrjuje, da ga sodišči nista upoštevali v dokaznem postopku, v spis vloženo na listovni številki B5, njegova dopolnitev pa na listovni številki B6. Sodišče prve stopnje je ta dokaz torej izvedlo. Pritožniku pa je tudi pojasnilo, da je bilo izvedensko mnenje narejeno, ko je bila naprava že nekaj časa montirana, da bi lahko v tem času pritožnik ali kdo tretji po njegovem naročilu v to napravo posegel in da zato ne more služiti kot dokaz, da naprava že v času montaže s strani tožeče stranke ni delovala. Z razlogi sodišča prve stopnje se je strinjalo tudi Višje sodišče. Sodišči sta tako pritožniku razumno pojasnili, zakaj izvedensko mnenje ne dokazuje dejstva, da sistem ogrevanja ni deloval. Zgolj nestrinjanje pritožnika z dokazno oceno sodišča pa ne more utemeljiti kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

4.Druge navedbe pritožnika, s katerimi izraža zgolj nestrinjanje z odločitvama sodišč, zlasti pa navedbe pritožnika glede višine računa in delovanja sistema ogrevanja, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, ki na raven človekovih pravic ne posega. Zato pritožnik s tem ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, ki ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić