Jedro

Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. To pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno višje sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Višje sodišče v Kopru ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice opr. št. II Pom-i 36692/2019 z dne 30.11.2022. II. Zadeva se pošlje v reševanje zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Kopru (šesti odstavek 25. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP).

Obrazložitev

1. Višjemu sodišču v Kopru sta bili na podlagi predložitvenega poročila preiskovalne sodnice mag. Anje Štovs, v zvezi z dopisom zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje II Ks 36692/2019 z dne 17.1.2023, predloženi v odločanje pritožbi navedeni v uvodu tega sklepa vloženi zoper sklep preiskovalne sodnice opr. št. II Pom-i 36692/2019 z dne 30.11.2022. Preiskovalna sodnica je na podlagi okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6.10.2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi in 209., 211., 212., in 213. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članice Evropske unije (ZSKZDČEU-1) z izpodbijanim sklepom odločila, da se prizna pravnomočna odločba o odvzemu – sodba Sodnika za preliminarne preiskave sodišča v Pordenonu št. 1449/2019 z dne 9.3.2019 v delu, ki se nanaša na odvzem, ki je postala pravnomočna dne 18.4.2019 in se izvrši tako, da se družbi A. A. [...] odvzame nepremičnini 1. katastrska občina [...], stavba 1199 del stavbe 434 (ID ...155), 2. katastrska občina [...], stavba 480 del stavbe 9 (ID ...615) na način, da se pri navedenih nepremičninah vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije.

2. Preiskovalna sodnica je v predložitvenemu poročilu podala pojasnilo, da je pritožbi navedeni v uvodu tega sklepa najprej predložila v reševanje zunajobravnavnemu senatu sodišča prve stopnje, vendar ji je slednji zadevo vrnil, pri čemer se je skliceval na 203. člen ZSKZDČEU-1, ki ureja institut začasnega zavarovanja, kjer je izrecno določeno, da je za odločanje o pritožbi pristojen senat višjega sodišča in tudi rok za odločitev (3 dni). Navaja, da v 213. členu ZSKZDČEU-1, ki ureja postopek odločanja pri institutu odvzema, ni določeno, kdo je pristojen za odločanje o pritožbi, niti ni določen rok v katerem je treba sprejeti odločitev, kar po njenem mnenju pomeni, da se skladno z določbo 2. člena zakona smiselno uporabljajo določbe ZKP. Posledično je bila zadeva predložena v odločanje senatu, glede na določbo šestega odstavka 25. člena ZKP. Izpostavlja, da je sicer celotna zgradba zakona zasnovana na način, da je zoper sklepe preiskovalnega sodnika vedno pristojen senat (predaja s soglasjem, evropski nadzorni nalog, odredba o zaščiti, itd.) drži pa, da je vedno navedeno v sami določbi zakona kdo odloča o pritožbi, z izjemo pri poglavju 18 – denarne sankcije, kjer ni izrecno navedeno kdo odloča o pritožbi. Pripominja še, da je Višje sodišče v Ljubljani sicer zavzelo stališče, da je za odločanje o pritožbi po 213. členu ZSKZDČEU-1 pristojno višje sodišče (sklep VSL I Kp 28860/2017 z dne 6.7.2021).

3. Višje sodišče ni pristojno za odločanje o predmetnih pritožbah.

4. Glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani sprejelo stališče, da je za odločanje o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi pristojno odločiti višje sodišče (sklep VSL I Kp 28860/2017 z dne 6.7.2021), čemur je očitno sledil tudi zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje v predmetni zadevi, je Višje sodišče v Kopru, ki sta ji bili pritožbi predloženi v reševanje, preučilo stališče preiskovalne sodnice in stališča zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje in ocenilo, da je pravilno stališče preiskovalne sodnice sodišča prve stopnje, to je, da je za odločanje o pritožbah pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.

5. Po oceni Višjega sodišča v Kopru v obravnavani zadevi ne gre za pravno praznino oziroma procesno pravno praznino, kot je obrazloženo v sklepu VSL I Kp 28860/2017 z dne 6.7.2021. Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. Poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V pritožbi ni dopustno izpodbijati vsebinske podlage odločbe pristojnega organa države odreditve o odvzemu. Pravočasno vložena in dopustna pritožba zadrži izvršitev sklepa do pravnomočnosti odločbe o pritožbi. Obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti nista dopustni. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. Prej navedeno pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno Višje sodišče v Kopru ni pristojno za odločanje o predmetni pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.

6. Kot nadaljnji argument sprejetemu stališču iz tega sklepa Višje sodišče v Kopru dodaja, da ima preiskovalna sodnica prav, da ZSKZDČEU-1 praviloma izrecno določa, kdo odloča o pritožbi zoper posamezno odločitev, vendar ne glede vseh vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah. Tako npr. glede priznanja ali zavrnitve izvrševanja odločbe o nadzornih ukrepih, za katere je na prvi stopnji pristojen preiskovalni sodnik (prvi odstavek 100. člena ZSKZDČEU-1), v četrtem odstavku 109. člena istega zakona ni navedeno, kdo oziroma kateri senat odloča o pritožbi. Po oceni Višjega sodišča v Kopru je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje iz istega razloga kot je bilo odločeno v tem sklepu. Nadalje je glede vprašanj, ki se nanašajo na priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, pogojna odložitev izreka kazni, alternativna sankcija ali odločba o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, v četrtem odstavku 167. člena ZSKZDČEU-1 navedeno, da na prvi stopnji postopek vodi in odločbe izdaja sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, ni pa v četrtem odstavku 170. člena istega zakona določeno, kdo odloča o pritožbi. Višje sodišče v Kopru ocenjuje, da je ob smiselni uporabi ZKP za odločanje o tej pritožbi pristojno sodišče druge stopnje (višje sodišče) na podlagi prvega odstavka 402. člena ZKP. Kot je navedla preiskovalna sodnica je tudi sicer zgradba ZSKZDČEU-1 zasnovana na način, da je načeloma zoper sklepe preiskovalnega sodnika pristojen zunajobravnavni senat (predaja s soglasjem, evropski nadzorni nalog, odredba o zaščiti, itd.) razen v primerih, ko je posebej določeno, da je za odločanje pristojno višje sodišče kot sodišče druge stopnje. Enako velja za zgradbo ZKP (6. odstavek 25. člena in 2. odstavek 402. člena ZKP).

7. Ker mora sodišče na podlagi prvega odstavka 36. člena ZKP paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost in je v predmetni zadevi Višje sodišče v Kopru ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o pritožbah navedenih v uvodu tega sklepa, se je izreklo za nepristojno in poslalo zadevo v reševanje zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Kopru.