Jedro

Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 11. 11. 2019 (točka I izreka), in odločilo, da nasprotni udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka II izreka), dolžan pa je predlagatelju povrniti stroške postopka v višini 559,98 EUR (točka III izreka).

2. Nasprotni udeleženec se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Podredno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obenem naj predlagatelju naloži povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

3. Predlagatelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje, nasprotnemu udeležencu pa naloži, da predlagatelju povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v 116. členu določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

6. Nasprotni udeleženec je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudil 15-dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 100,00 EUR, posledica česar je fikcija umika pritožbe. Predlagatelj je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje nasprotoval, saj po njegovem mnenju za zamudo ni upravičenega vzroka.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pooblaščenec nasprotnega udeleženca dne 18. 10. 2019 prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse in ga še istega dne po elektronski pošti posredoval na elektronski naslov K. Z., ki je zaposlena pri nasprotnem udeležencu in je zadolžena za posredovanje plačilnih nalogov v računovodstvo, kjer se opravi plačilo. K. Z. pa sporočila s plačilnim nalogom ni odprla vse do izteka roka za plačilo, ker se je to nahajalo v mapi „Nezaželeno“, ki jo je slednja le redko vpogledovala in je bila zato sodna taksa plačana prepozno. Iz zaključkov prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga nasprotnemu udeležencu opravljena pravilno, saj je bil plačilni nalog vročen njegovemu pooblaščencu dne 18. 10. 2019, s to vročitvijo pa se šteje, da je bila vročitev opravljena osebno nasprotnemu udeležencu. Dejstvo, da nasprotni udeleženec elektronske pošte pooblaščenca ni prejel v mapo „Prejeto“, temveč je ta prispela v vsiljeno pošto (mapa „Nezaželeno“), katere pa nasprotni udeleženec ni preverjal več kot enkrat mesečno, po oceni prvostopenjskega sodišča ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. V skladu z ustaljeno sodno prakso je način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem v celoti prepuščen njima, morebitne težave v komuniciranju pa predstavljajo riziko stranke. Pritožbeno sodišče se z navedenim stališčem strinja.

8. Po stališču pravne teorije in sodne prakse je po podelitvi pooblastila odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.1

9. Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še zlasti ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami oziroma elektronsko pošto. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Vsako vhodno pošiljko sodišča je dolžan pregledati pravnik in preveriti ali se nanjo vežejo kakšni roki. Ali je napaka nastala po krivdi odvetnika ali pa zaradi administrativnih napak osebja v pisarni nasprotnega udeleženca, ni odločilno. Ob zadostni skrbnosti do napake ne bi prišlo. Ravnanje s poštnimi pošiljkami oziroma elektronsko pošto je treba organizirati tako, da poteka nemoteno, v nasprotnem primeru stranka sama nosi posledice zamude. Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.

10. Judikat, ki ga omenja pritožba (VSL sklep II Ip 1573/2019), ni uporabljiv v tej zadevi, ker se ne nanaša na težave v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem.

11. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Predlagatelj je priglasil stroške za odgovor na pritožbo, vendar slednji ni pripomogel k odločitvi, zato jih mora kriti sam.

1 Prim. Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 486 in nadaljnje.