Jedro

V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.

Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za razveljavitev volitev v svet delavcev družbe L. d. d. in da se volitve v 60 dneh ponovijo. Prav tako je predlagatelju naložilo v plačilo stroške postopka. Ugotovilo je, da pri izvedbi volitev v svet delavcev ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Glede izvoljene predstavnice delavcev (S. B.) je zaključilo, da je imela pasivno volilno pravico. Slednja je opravljala delo vodje proizvodnje in ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je predlagatelj vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je sodišče nepravilno uporabilo določbi 12. in 13. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93 in naslednji) v zvezi z 72. členom ZDR. ZDR poleg prokuristov in poslovodnih delavcev med „vodilne delavce“ šteje tudi delavce, ki zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarskih družb. Prav tako se po sodni praksi „vodilni delavec“ razlaga širše. To je lahko delavec, ki je „vodja prodajne službe“ (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 225/99) ali „direktor tehničnega sektorja“ (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 382/2006).

4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po dejanskih ugotovitvah sodišč nižje stopnje je delavka, ki je kandidirala in bila nato izvoljena v svet delavcev, na podlagi sklenjenih aneksov k pogodbi o zaposlitvi od decembra 2009 opravljala delo nadomeščanja vodje proizvodnje z vsemi njegovimi pooblastili.

9. ZSDU v 13. členu določa, da imajo pravico biti izvoljeni v svet delavcev vsi delavci, ki imajo aktivno volilno pravico po tem zakonu in so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev (pasivna volilna pravica). V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.

10. Glede na veljavni določbi 12. in 13. člena ZSDU se revident neutemeljeno zavzema za drugačno (širšo) razlago le-teh. Kako opredeljuje „vodilne delavce“ ZDR je za obravnavan spor irelevantno. Enako velja za judikata, na katera se sklicuje revident (1). Zaradi drugačnega predmeta spora in pravne podlage odločanja zadevi nista primerljivi z obravnavano. V sklepu VIII Ips 14/2010 z dne 21. 11. 2011 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da zakon v krog oseb, za katere velja 72. člen ZDR, ne vključuje vodilnih delavcev, ki so sicer glede svojih pristojnosti zelo blizu poslovodnim osebam (vendar pa ne opravljajo poslovodske in zastopniške funkcije), čeprav zakon v določenih drugih primerih zanje - tako kot za poslovodne osebe - predvideva določena odstopanja od splošne zakonske ureditve (npr. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas).

11. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu VIII Ips 112/2011 z dne 20. 6. 2011, izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.

12. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Ker odgovor na revizijo ni prispeval k odločitvi Vrhovnega sodišča, je to sklenilo, da stroške odgovora krije nasprotni udeleženec sam (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): V zadevi VIII Ips 225/1999 z dne 4. 4. 2000 je tožnica, ki je bila zaposlena kot vodja prodajne službe, zahtevala ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter izplačilo pogodbeno dogovorjene odpravnine.

Tudi v zadevi VIII Ips 382/2006 z dne 22. 1. 2008 je bilo predmet spora plačilo odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica je na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala delo na delovnem mestu direktorice tehničnega sektorja.