Jedro

Obnove postopka ni mogoče predlagati zaradi kršitve pravil dokaznega postopka. Prav tako s pavšalno navedbo, da je odločba izdana na podlagi krive izpovedbe priče, niso verjetno izkazane okoliščine, da je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 249. člena ZUP. Kriva izpovedba priče se namreč dokazuje s pravnomočno sodbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke št. 0011/8-XVII-167.890 z dne 20.3.1992, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da tožnik svoj predlog za obnovo postopka opira na razloge iz 1. in 2. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar utemeljuje z navedbo, da je bila odločba izdana na podlagi krive izpovedbe priče, ter da izjava priče predstavlja nov dokaz, s katerim v postopku ni bil seznanjen. Tak tožnikov predlog je tožena stranka zavrgla, ker tožnik ni verjetno izkazal okoliščin, na katere opira svoj predlog. Tožena stranka še navaja, da je bil tožnik z izjavo pooblaščene uradne osebe Uprave za notranje zadeve Krško, ki v postopku sicer ni bila zaslišana kot neposredna priča, seznanjen že v postopku, ko je bil zaslišan.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeni sklep. V tožbi se sklicuje na navedbe tožbe, vložene zoper odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva. Nadalje se tožnik sklicuje na sobo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, iz katere izhaja, da dejstvo, da je sodeloval pri agresiji na Republiko Slovenijo potrjujejo tudi v postopku zbrani dokazi in sicer izjava osebe iz Uprave za notranje zadeve Krško, ki je zaslišan kot priča izpovedal, da je tožnik dal ukaz za raketiranje in obstreljevanje Medvedjeka in Prilip. Z vročitvijo sodbe vrhovnega sodišča je tožnik zvedel za nov dokaz, ki ga predstavlja izpovedba navedene priče in ki bi, če bi tožnik zanje vedel že prej, pripeljala do drugačne odločitve v stvari- glede na to, da je bil pred Temeljnim sodiščem v Novem mestu uveden kazenski postopek zoper neznanega storilca, v katerem je bil tožnik zaslišan kot priča v zvezi z dogajanjem na Medvedjeku, zoper tožnika pa ni bila podana ovadba zaradi kaznivega dejanja, tožnik meni, da je bila negativna odločba izdana na podlagi krive izpovedbe priče, kar je obnovitveni razlog iz 2. točke 249. člena ZUP. Tožnik še navaja, da je napačno in v nasprotju s sodbo vrhovnega sodišča, stališče tožene stranke, da pooblaščena uradna oseba ni bila zaslišana kot priča. Tudi ni res, da je bil tožnik s to izjavo seznanjen. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu zaradi razlogov njegove obrazložitve ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnik kot razlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, navaja nov dokaz ter krivo izpovedbo pooblaščene uradne osebe, na podlagi katere je bila izdana dokončna odločba. Kot nov dokaz navaja izpovedbo pooblaščene uradne osebe, s katero v postopku ni bil seznanjen. Uveljavlja torej obnovitveni razlog iz 1. in 2. točke 249. člena ZUP. Ker je predlog za obnovo postopka strogo formalna vloga, mora tisti, ki obnovo predlaga verjetno izkazati okoliščine, na katere opira svoj predlog in okoliščine, da je predlog podan v zakonitem roku (254. člen ZUP). Če navedeni formalni pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, pristojni organ predlog za obnovo postopka zavrže (2. odstavek 256. člena ZUP). Tudi po presoji sodišča tožnik okoliščin, na katere opira svoj predlog, ni verjetno izkazal. Tožnik namreč v svoji vlogi ne navaja nobenega novega dokaza. Izjava pooblaščene uradne osebe Uprave za notranje zadeve Krško, dana med postopkom, ne glede na navedbo tožnika, da z njo ni bil seznanjen, ni nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP. Tožnik, s tem ko v predlogu za obnovo navaja, da z izpovedbo pooblaščene uradne osebe ni bil seznanjen, uveljavlja kršitev pravil dokaznega postopka. Ker je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki se lahko predlaga le zaradi razlogov iz 249. člena ZUP, in ne zaradi kršitev pravil postopka, ki jih stranka lahko uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi, tožnik okoliščin, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP, ni verjetno izkazal. Prav tako tožnik s pavšalno navedbo, da je bila odločba izdana na podlagi krive izpovedbe priče, ni verjetno izkazal okoliščin, da obstoji obnovitveni razlog iz 2. točke 249. člena ZUP. Kriva izpovedba priče, ki velja kot obnovitveni razlog v upravnem postopku, se namreč ugotavlja v kazenskem postopku in dokazuje s pravnomočno sodbo.

Glede na navedeno tožnik s tožbo ni mogel uspeti, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS. št. 1/91-I).