15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up1329/2006 z dne 21. 9. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče potrdilo sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo zoper odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči pritožnici v postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja iz krivdnih razlogov. Strinjalo se je z ugotovitvijo Upravnega sodišča, da zadeva, v kateri je pritožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 2., 22. in 36. člena Ustave. Navaja, da niti Ustava niti noben drug predpis ne določa, da lahko organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja, katera stranka bo v sporu uspela. Ugotovitev Vrhovnega sodišča, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, po mnenju pritožnice presega pristojnost organa in omejuje pravico do poštenega sojenja in pravico do dostopa do sodišča.

B.

3.Glavni očitek pritožnice je, da ji je bila zaradi domnevno napačne odločitve o zavrnitvi njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kršena pravica do poštenega sojenja, ki je zajeta v 22. in 23. členu Ustave, in v tem okviru zlasti pravica do dostopa do sodišča.

4.Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pri čemer mora biti zagotovljeno dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice. Zato osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča. V skladu s pravico do dostopa do sodišča mora država stranki zagotoviti tudi strokovno pomoč, kadar je to nujno za učinkovit dostop do sodišča. Iz same narave pravice pa izhaja, da mora zakon predpisati način njenega uresničevanja z določitvijo postopka in organov, ki o njej odločajo. Tako je Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – v nadaljevanju ZBPP) določil, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ugotovitev organa, ki o tem odloča, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Zato je očitno neutemeljena navedba pritožnice, da noben predpis ne določa, da lahko organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja, katera stranka bo v sporu uspela. Vendar pa ta ugotovitev ne pomeni prejudiciranja odločitve v pravdi. V pravdnem postopku bo namreč sodišče v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) neodvisno in nepristransko odločalo o tožbenem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Glede na navedeno so navedbe pritožnice o kršitvi pravice iz 22. in iz 23. člena Ustave očitno neutemeljene.

5.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave. Ta očitek je pavšalen, saj za utemeljitev navedene kršitve ne zadoščajo navedbe, s katerimi pritožnica opozarja na svoje slabo premoženjsko stanje in navedbe, da bo zaradi nedodelitve brezplačne pravne pomoči onemogočena pri obrambi svojih interesov v zvezi z izgubo stanovanjske pravice.

6.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 2. člena Ustave. Ker ta določba Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, se nanjo za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan