Jedro

Revizija je dovoljena tedaj, če revident izkaže obstoj katerega od pogojev za njeno dovolitev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru ti pogoji niso izkazani.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku dne 6.6.2007 vložil revizijo, pri čemer njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US). Meni, da odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in se pri tem sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1092/2003. Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožeče stranke z dne 5.4.2006, s katero je ta odpravila odločbo Upravne enote Domžale z dne 2.2.2006, in odločila, da se zavrne zahteva za ponovno preverjanje pogojev, če kmetija, ki jo sestavljajo nepremičnine, vpisane v vl. št. 10 in 11 k.o. ..., ki so v lasti pok. A.A.; in nepremičnine, vpisane v vl. št. 12 k.o. ..., vl. št. 13, 14, 15 in 16 k.o. ... in vl. št. 17 k.o. ..., ki so v lasti B.B., ter nepremičnine, vpisane v vl. št. 18 k.o. ..., ki so v lasti B.B. in pok. A.A., za vsakega do 1/2, še naprej izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo; ter zavrnila pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. Ugotovila je, da niso izpolnjeni pogoji za preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo, saj je bila ta v tem obsegu pravnomočno določena z odločbo prvostopnega organa z dne 4.4.2005, tožnika pa nista predložila novih dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev zadeve, zato je bilo treba njuno vlogo zavrniti. Svojo odločitev je oprla na določbe 2. in 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 – odl. US). Tej odločitvi in razlogom je pritrdilo tudi prvostopenjsko sodišče. Uveljavljani razlog za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru po presoji vrhovnega sodišča ni podan. V tej določbi je določeno, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V tem primeru tožnik zatrjuje, da odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, in se pri tem sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 1092/2003. V zadevi I Up 1092/2003 ni šlo za preverjanje pogojev, ali kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po 8. odstavku 4. člena ZDKG, kot je predmet spora v obravnavnem primeru, temveč za določitev zaščitene kmetije v smislu 1. odstavka 4. člena ZDKG. Torej sploh ne gre za enako dejansko in pravno situacijo, in tudi ne za enako pravno vprašanje. V obravnavanem primeru je kmetija, za katero se zahteva preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo, določena za zaščiteno kmetijo s pravnomočno odločbo prvostopnega organa z dne 4.4.2005. Taki kmetiji pa se, kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi, tak status lahko na podlagi 8. odstavka 4. člena ZDKG odvzame le, če se spremenijo pogoji, ki so veljali ob zaščiti (sprememba katastrskih podatkov glede vrste rabe, katastrske kulture oziroma površine ali sprememba v lastništvu zaradi prometa ali dedovanja), kar mora stranka, ki predlaga preverjanje pogojev, v svoji vlogi zatrjevati in dokazati z ustreznimi uradnimi listinami, česar pa v obravnavanem primeru tožnik ni storil. Ker torej v obravnavanem primeru ne gre niti za enako dejansko niti pravno situacijo kot v primeru I Up 1092/2003, na katerega se tožnik v reviziji sklicuje, tudi ne gre za odstop od upravno-sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavnem primeru, torej pogoj za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ni izpolnjen. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi tožeča stranka sama.