10. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Brajovića, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Dušan Korošec, odvetnik v Celju, na seji 10. junija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 164. člena, dela tabele 21 v 175. členu v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora AO-09, ter prvega odstavka 177. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanašajo na zemljišči parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo 164. člen in del tabele 21 v 175. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju OPN) v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) AO-09, kolikor spreminja namensko rabo zemljišča parc. št. 1070/2, k. o. Oltra, v solasti Dušana Brajovića (v nadaljevanju prvi pobudnik) in Milene Brajović (v nadaljevanju pobudnica) in zemljišča parc. št. 1070/3, k o. Oltra, v lasti Cvejtka Brajovića (v nadaljevanju drugi pobudnik). Pobudo vlagajo v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njihovo tožbo za odpravo OPN, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2). Zatrjujejo neskladje z 2., 14., 22., 44., 49., 33., 67., 69., 71. in 153. členom Ustave, kršitev 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter neskladje s 7., 10. in 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt). Pobudniki navajajo, da sta zemljišči parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, po namenski rabi stavbni zemljišči, na katerih v naravi stoji več stanovanjskih objektov, dvorišče in bazen, in da njihovi nepremičnini predstavljata del krajinske enote, ki je v 103. členu OPN opredeljena kot krajinska enota AO-Ankaran obala. Navajajo, da OPN njihovi zemljišči umešča v območje zelenih površin z oznako Z oziroma uvršča v EUP AO-09, ki je glede na namensko rabo opredeljena kot območje zelenih površin. S sprejetim OPN naj bi Občina spremenila namensko rabo nepremičnin s parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, iz stavbnega zemljišča v območje zelenih površin, na katerih naj ne bi bila dovoljena oziroma naj bi bila izključena gradnja in bivanje.

2.Pobudniki trdijo, da OPN spreminja namensko rabo zemljišč v njihovi lasti iz zazidljivih v nezazidljiva in da sprememba namenske rabe iz stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo, v parkovne površine neposredno učinkuje na njihov pravni položaj. Sprememba naj bi neposredno posegala v njihove (predhodno že pridobljene) pravice ali v njihov pravni položaj oziroma naj bi jim dosedanjo lastninsko pravico ali pravne koristi zmanjševala oziroma naj bi omejevala možnosti glede načinov uresničevanja njihove lastninske pravice. Pobudniki navajajo, da so že v postopku sprejemanja OPN posredovali svoje pripombe, nasprotovali predvideni spremembi namembnosti zemljišč na način, da bosta njihovi nepremični umeščeni v območje zelenih površin, parki (ZP), predlagali, naj se njihovi zemljišči opredelita oziroma uvrstita na območje za gradnjo na stanovanjskih površinah (SS) ali v območje razpršene poselitve (A), in opozorili, da gre za poseg v njihove že pridobljene pravice. Pobudniki trdijo, da je Občina v postopku sprejemanja OPN kršila določbe ZPNačrt in Ustave, ker naj na njihove podane pripombe nikoli ne bi odgovorila oziroma zavzela jasnega in strokovno podprtega stališča, skrbno pretehtala javnega interesa in njihovega interesa ter upoštevala okoliščine, na katere naj bi opozarjali ves čas postopka sprejemanja OPN, kot so predvidljivost omejitev pravice do premoženja, upravičeno pričakovanje določene rabe nepremičnine oziroma sprejem tveganja ob njenem nakupu, obseg omejitev ter dejanski vpliv sprememb prostorskega načrta na premoženjske interese lastnika zemljišča oziroma bistveno zmanjšano vrednost njegovega premoženja. Pojasnjujejo še, da so se na obeh nepremičninah že v času njunega nakupa nahajali objekti, ki so bili zgrajeni leta 1956 in so v naravi predstavljali počitniške hišice. Navajajo, da so kasneje zgradili bazen, za katerega je bila pridobljena priložena odločba o dovolitvi priglašenih del, iz katere naj bi bilo mogoče ugotoviti, da zemljišči po svoji namenski rabi predstavljata stavbni zemljišči. Iz priložene kupoprodajne pogodbe naj bi izhajalo, da je predmet prodaje nepremičnina parc. št. 1070/2, k. o. Oltra, na naslovu Jadranska cesta 21, Ankaran, ki v naravi predstavlja pet lesenih počitniških hiš. Enako naj bi veljalo za nepremičnino parc. št. 1070/3, k. o. Oltra. Objekti naj bi že v času nakupa bili primerni za bivanje in že takrat imeli naslov in hišno številko. Pobudniki pojasnjujejo, da v teh objektih bivajo in jih za namene bivanja uporabljajo ter da ima pobudnica na naslovu, kjer nepremičnine stojijo, tudi prijavljeno stalno prebivališče. Navajajo, da objektov, ki na njihovih nepremičninah že stojijo, v bodoče ne morejo več obnavljati, rekonstruirati ali kakorkoli drugače posegati v njih ter da OPN zmanjšuje možnosti glede načina uresničevanja njihovih pravic v prihodnje. Trdijo, da OPN onemogoča uporabo nepremičnin v njihovi lasti na način, da jim je onemogočena njihova uporaba za bivanje in da bi na slednjih nepremičninah že obstoječe objekte rekonstruirali ali na njih gradili. Takšna sprememba namembnosti naj bi za pobudnike imela bistvene in nepopravljive posledice, saj naj slednjega dela nepremičnin ne bi več mogli uporabljati v takem obsegu in na način kot do sedaj.

3.Pobudniki še pojasnjujejo, da OPN sicer predvideva sprejetje občinskega prostorskega podrobnega načrta (v nadaljevanju OPPN), s katerim bi se ureditev OPN lahko določilo tudi drugače, da pa nimajo nobenega zagotovila, da bo predvideni in nato sprejeti OPPN za EUP, v katero sta umeščeni njihovi zemljišči, dejansko spremenil sporno namensko rabo ali omejitve dejavnosti na nepremičninah s takšno namensko rabo. Če OPPN za pobudnike spornih določil ne bo uredil drugače ali jih sploh ne bo uredil, naj bi tudi po sprejetju OPPN sedaj izpodbijani OPN (ki naj ga pobudniki takrat ne bi mogli več izpodbijati) v spornih in izpodbijanih delih neposredno vplival na omejitve pri rabi nepremičnin, ki so v lasti pobudnikov. Na pojasnjeno naj po mnenju pobudnikov tudi ne bi imel vpliv 177. člen OPN, ki naj bi načeloma pobudnikom v prehodnem obdobju do sprejetja OPPN omogočal in dovoljeval določene posege v prostor, med drugim tudi vzdrževanje in rekonstrukcijo obstoječih objektov. Pri tem pobudniki še navajajo, da si ne prizadevajo za uresničevanje njihovih pravic z nepremičninami v njihovi lasti zgolj v tako opredeljenem prehodnem obdobju, pač pa to pobudo vlagajo za njihovo trajno uresničevanje. Dodajajo, da je poleg tega izvajanje posegov, opredeljenih v tej določbi, tudi do sprejetja OPPN dovoljeno zgolj, "če to ne bo oviralo gradenj in posegov, načrtovanih s predvidenim OPPN". Možnost uresničevanja pravic, ki so v lasti pobudnikov, naj bi bila že pred sprejetjem OPPN omejena s predvideno vsebino OPPN, ki naj bi bila (med drugim) opredeljena prav v tistih delih OPN, ki jih pobudniki izpodbijajo z vloženo pobudo (to je v izpodbijanem delu 175. člena, ki vsebuje usmeritve za pripravo OPPN).

B.

4.Pobudniki trdijo, da izpodbijajo 164. člen in del tabele 21 v 175. členu OPN v delu, ki se nanaša na EUP AO-09. Ne strinjajo se z določitvijo namenske rabe zemljišč parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, v njihovi (so)lasti na način, ki naj bi onemogočal gradnjo in bivanje v objektih na teh zemljiščih. Vendar pa iz njihovih navedb izhaja, da izpodbijajo tudi ureditev v prvem odstavku 177. člena OPN, kolikor ta že pred uveljavitvijo OPPN za AO-09 na navedenih zemljiščih omejuje možnosti gradnje oziroma posegov v prostor "s predvideno vsebino OPPN". Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudniki izpodbijajo tudi to določbo, kolikor se nanaša na zemljišči parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Iz ustavnosodne presoje izhaja, da so OPN, ki določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč, splošni akti, ki lahko učinkujejo na položaj lastnikov teh zemljišč na način, da neposredno posegajo v njihove pravice ali v njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je že sprejelo stališča, da na pobudnikov pravni položaj neposredno učinkuje sprememba namenske rabe zemljišč iz zazidljivih v nezazidljiva, iz gozda v gozd s posebnim namenom, iz stavbnih zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v park (zelene površine) ter iz zemljišč, namenjenih za stanovanjsko-kmetijsko-poslovno rabo, v kmetijska zemljišča.[1] Ustavno sodišče pri presoji, ali OPN neposredno učinkuje na pravice ali pravni položaj pobudnika, presoja konkretne okoliščine primera.[2] Zgolj lastninska pravica na nepremičnini z območja izpodbijanega prostorskega akta za izkaz pravnega interesa za presojo njegove ustavnosti in zakonitosti ne zadošča.[3]

7.V obravnavanem primeru pobudniki oporekajo določitvi namenske rabe zemljišč v njihovi (so)lasti. Pobudniki so (so)lastniki zemljišč s parcelnima številkama 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, ki se nahajata na območju EUP AO-09[4] in sta z OPN v izpodbijanem delu po podrobnejši namenski rabi uvrščeni v območje zelenih površin, parki (ZP).[5] Za to območje OPN v 164. členu kot podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo kot osnovno dejavnost določa oddih v oblikovanih zelenih okoljih, kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, ki služijo tem območjem, izključuje pa bivanje, proizvodne dejavnosti ter promet in skladiščenje. Ta določba med merili in pogoji za oblikovanje med drugim določa, da na namenskih rabah parki (ZP) ni dovoljeno umeščanje počitniških in bivalnih kontejnerjev, šotorov in drugih podobnih objektov, katerih namen je začasno ali stalno bivanje, skladiščenje plovil in odlaganje viškov materialov z gradbišč. V tabeli 21 v 175. členu OPN so za EUP AO-09 poleg (podrobnejše) namenske rabe parki (ZP) določene usmeritve za OPPN, ki je v šestem odstavku 100. člena OPN določen kot obvezna podlaga za urejanje te EUP in drugih tam navedenih EUP. Te usmeritve med drugim dovoljujejo gradnjo pritličnih paviljonskih objektov kot nezahtevnih objektov, načrtovanje stavb v določenem območju in spremembo namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v dejavnosti za potrebe turizma in kulture.[6] Člen 177 OPN v območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN (torej tudi za AO-09), do sprejetja teh omogoča izvajanje gradenj oziroma posegov v prostor, določenih v tej določbi, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN. Med drugim je mogoče izvajanje gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili OPN ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov (prvi odstavek 177. člena OPN).[7] V drugem odstavku te določbe je določeno, da lahko OPPN na podlagi podrobnejše proučitve situacije določila iz OPN določi tudi drugače ali podrobneje, pri čemer morajo določila ostati skladna s strateškim delom OPN.[8]

8.Iz navedenega izhaja, da OPN v izpodbijanem delu 164. člena določa dejavnosti, ki jih je na območjih s podrobnejšo namensko rabo parki (ZP) dopustno izvajati ali pa so (kar je za pobudnike sporno) izključujoče, ter merila in pogoje za oblikovanje, v izpodbijanem delu tabele 21 v 175. členu pa poleg določitve (podrobnejše) namenske rabe parki (ZP) OPN ureja usmeritve za sprejetje novega OPPN. Z novim OPPN naj bi se skladno s temi usmeritvami ter možnostjo drugačne ureditve, določeno v drugem odstavku 177. člena OPN (tudi glede spremembe podrobnejše namenske rabe), določil podroben načrt prostorske ureditve na območju EUP AO-09, v katero sta umeščeni zemljišči pobudnikov. Do sprejetja OPPN so možnosti posegov na tem območju opredeljene v prvem odstavku 177. člena OPN.

9.Izpodbijane določbe na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov ne učinkujejo neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje namreč izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[9] Kolikor bodo pobudniki udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi drugega odstavka 177. člena OPN,[10] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPN (s postopkom njegovega sprejemanja) navajali v navedenem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pravni učinki, kot jih pobudniki zatrjujejo "v bodoče" (kot navajajo, si "ne prizadevajo za uresničevanje njihovih pravic z nepremičninami v njihovi lasti zgolj v tako opredeljenem prehodnem obdobju, pač pa to pobudo vlagajo za njihovo trajno uresničevanje"), pa z uveljavitvijo OPN še niso nastali oziroma še niti niso mogli nastati. Nastali bi (oziroma bodo) lahko šele z uveljavitvijo na podlagi OPN sprejetega OPPN, ki bi za zemljišči pobudnikov določil enako namensko rabo, kot jo določa OPN, in kolikor bi OPPN na tem območju dopuščal možnost gradnje, bi nastanek zatrjevanih učinkov omogočala odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja, ki pa je lahko predmet presoje tudi v upravnem sporu. Ker izpodbijana ureditev OPN za pobudnike nima neposrednih pravnih posledic, ki bi vplivale na njihove pravice, pravne interese oziroma na njihov pravni položaj, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti.

10.Pobudniki svoj pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN v izpodbijanem delu zatrjujejo tudi z navedbami, da objekte na zemljiščih parc. št. 1070/2 in 1070/3, obe k. o. Oltra, uporabljajo za bivanje in da jim OPN v izpodbijanem delu onemogoča uporabo nepremičnin, kot naj bi jo uporabljali do sedaj. Prvi in drugi pobudnik navedb o bivanju ne konkretizirata in ne izkažeta, pobudnica pa se sklicuje na prijavo stalnega prebivališča na naslovu, ki naj bi bil naslov nepremičnin, ki ležijo na teh zemljiščih. Pri tem pobudnica prav tako ne konkretizira, kako naj bi uveljavitev OPN vplivala na prijavljeno prebivališče. Navedeno pomeni, da pobudniki tudi s svojimi navedbami o bivanju niso izkazali, kako naj bi se z morebitno ugoditvijo pobudi izboljšal njihov pravni položaj.

11.Ker pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb OPN, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20, in OdlUS XXV, 6), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, 90/20, in OdlUS XXV, 11), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21), 8. in 9. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021.

[3]Primerjaj na primer sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[4]OPN v 103. členu ureja členitev prostora za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev in določa krajinske enote (prvi odstavek), znotraj krajinskih enot pa se prostor deli na EUP, ki obsegajo eno ali več namenskih rab prostora. Členitev prostora je prikazana na kartah "3 - Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev" (drugi odstavek 103. člena OPN). Ta karta je ena izmed prikazov (kart), ki jih vsebuje grafični del izvedbenega dela OPN (prim. četrti odstavek 3. člena OPN).

[5]OPN vrste namenske rabe ureja v 107. členu. Ta člen v prvem odstavku določa, da ima vsaka EUP predpisano vrsto namenske rabe, v drugem odstavku pa, da je namenska raba prostora prikazana na kartah "3 - Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev". Člen 107 v Tabeli 1 v osnovni namenski rabi I. OBMOČJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ ureja območja po podrobnejši namenski rabi: S – OBMOČJA STANOVANJ, C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, B – POSEBNA OBMOČJA, Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU, A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, v območju Z pa so navedeni površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK) (glej 107. člen OPN).

[6]Tabela 21 v 175. členu OPN za EUP AO-09 navaja namensko rabo parki (ZP), predvideno izdelavo OPPN in usmeritve za OPPN. Slednje določajo: "– Uredi se od ceste ločeno vodenje kolesarjev s sonaravno urejenimi počivališči. – V čim večji meri naj se ohranja naravna krajina. Kmetijska dejavnost (trajni nasadi) se umešča pretežno ob Jadransko cesto. Dovoljeni le trajni nasadi, značilni za obmorski prostor. – V območje se ob upoštevanju omejitev lahko umeščajo rekreacijske in prostočasne dejavnosti. Območje mora ohraniti zelen karakter, kar je še posebej pomembno za veduto oziroma 30 m pas ob Jadranski cesti. – Funkcionalno celovito in oblikovno enotno je dovoljeno umestiti manjše število (3–5) pritličnih paviljonskih objektov, skladnih z oblikovnimi principi kraško primorske arhitekturne krajine, ki po zahtevnosti spadajo med nezahtevne objekte in so namenjeni kulturni in turistični dejavnosti kot dopolnitev programa ob načrtovani kolesarski in peš potezi skozi območje. Tipologija gradnje je točkovna pozidava v zelenih površinah. – Stavbe je mogoče načrtovati izven 30 m varovalnega koridorja Jadranske ceste ter 100 m obalnega pasu, upoštevajoč tudi potrebne odmike od naravne vrednote obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju. – Dovoljena sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v dejavnosti za potrebe turizma ali kulture. – Pred posegom mora investitor zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav skladno s področno zakonodajo."

[7]Prvi odstavek 177. člena OPN določa: "(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim OPPN: – gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka; – gradnje začasnih objektov, kontejnerjev, kioskov in podobno v skladu z določili tega odloka; – gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov v skladu z določili tega odloka; – vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov;

spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora;

odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami;

izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki prečka območje.

[8]Drugi odstavek 177. člena OPN se glasi:

OPPN lahko na podlagi podrobnejše proučitve situacije določila iz OPN OA določi tudi drugače ali podrobneje, pri čemer morajo določila ostati skladna s strateškim delom OPN. Te vsebine so:

sprememba podrobnejše namenske rabe skladno z zakonskimi določili,

odmike med objekti, pri čemer mora zagotavljati svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta,

predpisano število parkirnih mest, pri čemer mora upoštevati zahteve tehničnih normativov, če te obstajajo,

merila za določanje velikosti objektov, če so določeni (pri etažnosti razlika ene etaže, pri faktorjih razlika +/–0.1), vendar ne manjšega Z in FBP, če je ta določen.

[9]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 in št. U-I-496/18.

[10]Glej 36. in 54. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – GZ) v zvezi s 128. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1) ter 48. in 67. člen GZ-1.