Jedro

Izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za odložitev izvršbe, se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba, s katero je bila tožeči stranki izrečena prepoved uporabe spornega parkirišča in opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti na njem. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njeno obveznost in s tem posegal vanjo. Nenazadnje niti iz določbe 3. odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, je s sklepom, št. 06122-3282/2008/33 z dne 20.04.2009, zavrgel predlog tožeče stranke za odlog upravne izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-3282/2008/10 z dne 24.03.2009, v zvezi s prepovedjo uporabe in opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti na parkirišču na parc. št. 5833/23, 5833/24, 5833/25, 5833/26, 5833/27, 5833/28 in 5983/2, vse k.o. A. Zoper citirani sklep z dne 20.04.2009 se je tožeča stranka pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je v okviru odločbe, št. 0612-102/2009/9 z dne 8.7.2009, odpravilo sporno 1. točko izreka prvostopnega sklepa in s sklepom odločilo, da se predmetni predlog za odložitev izvršbe zavrne (v nadaljevanju izpodbijani sklep), saj je ocenilo, da za odlog izvršbe ni izpolnjen eden izmed pogojev (izkazanost verjetnega nastanka nepopravljive škode) po 3. odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). V preostalem delu je drugostopni organ pritožbo tožeče stranke zavrnil. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da so v tej zadevi podani vsi pogoji za odlog izvršbe. Zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10.03.2009, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, je vložila pritožbo, o kateri v času sporne odločitve še ni bilo odločeno. Pa tudi sicer parkirišča ne uporablja in na njem ne opravlja nobene dejavnosti, ni bila njegova investitorica ali naročnica gradnje in ga tudi nima v posesti, saj ga na podlagi najemne pogodbe uporablja B. d.d. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanemu sklepu iz razlogov, ki so razvidni iz njegove obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeni določbi pomenita, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

Sodišče ugotavlja, da je v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe upravni akt procesne narave. S predlogom za odložitev izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom o njeni dovolitvi z dne 24.03.2009, je tožeča stranka želela doseči njeno začasno zadržanje oziroma začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po 3. odstavku 293. člena ZUP. Gre za institut, o katerem se odloča s sklepom. Glede na določbi 1. in 2. odstavka 226. člena ZUP se namreč o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo, odloča s sklepom.

Izpodbijani sklep se tako nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba z dne 10.03.2009, s katero je bila tožeči stranki izrečena prepoved uporabe spornega parkirišča in opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti na njem. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njeno obveznost in s tem posegal vanjo. Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe 3. odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca. Ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, opr. št. I Up 253/2009 z dne 9.7.2009).

Glede na navedeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep ni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke, niti ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo (tako stališče je v podobni zadevi že zavzelo tudiVrhovno sodišče RS s sklepom, I Up 447/2008 z dne 22.10.2009).

K točki 2 izreka: Tožeča stranka je s tožbo zahtevala tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov upravnega spora. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.