Jedro

Izpodbijani sklep je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. 11. 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine, ki so predmet delitve in so v solasti predlagateljice Občine X ter nasprotnih udeležencev, razdružijo tako, da vsak izmed solastnikov prejme določene nepremičnine v naravi, kot to izhaja iz I. točke izreka. Zaradi razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastnih deležev je sodišče odločilo, da so posamezni nasprotni udeleženci predlagateljici dolžni plačati zneske, ki so določeni v II. odstavku izreka, in sicer v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi. Sodišče je odločilo še o prehodu hipoteke in zaznambe izvršbe, vpisane pri solastniškem deležu drugega nasprotnega udeleženca (III. točka izreka) in o skupnih stroških postopka (IV. točka izreka). Naknadno je sodišče prve stopnje 17. 11. 2017 izdalo dopolnilni sklep, s katerim je odločilo o prehodu prepovedi odtujitve in obremenitve pri solastnem deležu J. S. v korist imetnika Občine X. 2. Pritožbo vlaga peti nasprotni udeleženec, ki se pritožuje zoper sklep sodišča z dne 2. 11. 2017, medtem ko pritožbe zoper dopolnilni sklep ne vlaga. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da si je peti nasprotni udeleženec ves čas postopka prizadeval za civilno delitev nepremičnin in le iz previdnosti navedel, katere nepremičnine želi pridobiti v izključno last. Stranke so se strinjale z ugotovljenimi vrednostmi nepremičnin na podlagi cenilnih mnenj, pridobljenih v zapuščinskem postopku, vendar te cenitve ni mogoče direktno uporabiti v konkretnem postopku. Precej nepremičnin, ki so bile dostopne z javne poti, sedaj takega dostopa nima, kar vpliva na njihovo vrednost. Sodišče bi moralo ugotoviti tudi, ali je treba ustanoviti kakšno služnost poti. Peti nasprotni udeleženec je zato zahteval dodelitev nepremičnine parc. št. 79, ki ima direkten dostop do javne poti. Sodišče je brez potrebne obrazložitve dalo prednost predlagateljici. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti glede tega, zakaj je prevzemni interes predlagateljice močnejši od interesa F. S. Poraja se tudi vprašanje vrednosti, zlasti nepremične parc. št. 137. 3. Pritožba je prepozna.

4. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 11. 2017 je bil petemu nasprotnemu udeležencu vročen 10. novembra 2017. Naslednji dan je začel teči 15-dnevni rok za pritožbo,1 ki se je iztekel v ponedeljek, 27. 11. 2017 (ker je bila 15. dan roka sobota, glej četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik je pritožbo vložil priporočeno po pošti 5. 12. 2017, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna. V skladu z drugim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je namreč pritožba prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.

5. V skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP prepozno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje. Če ta tega ne stori, lahko prepozno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec višjega sodišča (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V skladu z navedenimi določili je zato višje sodišče prepozno pritožbo zavrglo. V konkretnem primeru namreč niso izpolnjeni pogoji,2 da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka (tretji odstavek 33. člena ZNP). Dopolnilnega sklepa pa pritožnik v pritožbi niti izrecno niti vsebinsko ne izpodbija.

1 Glej tretji odstavek 31. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP. 2 Niso zatrjevani in izkazani tehtni razlogi; ni izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni soglasja ostalih udeležencev.