Jedro

S tem, ko je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno po nadzorstveni pravici, je zahteva za njegovo izdajo ostala nerešena in bo o njej moral upravni organ odločati ponovno. Ker upravni postopek ni končan, s tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati omenjene razveljavitvene odločbe (1. odstavek 5. člena ZUS-1).

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo po nadzorstveni pravici razveljavila gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota A., Izpostava B., št. ... z dne 5. 12. 2007. Z njim je bila tožniku (investitorju) dovoljena legalizacija gostinskega objekta - okrepčevalnice in dela parkirišča in postavitev lesene nadstrešnice na zemljiščih parc. št. 1119/2, 1119/3, 1118, 1120 in 1121/1 k.o. C. Toženka v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je bila pri izdaji gradbenega dovoljenja kršena določba 3. točke 1. odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ni bilo pridobljeno požarno soglasje. Po podatkih PGD se namreč lahko v stavbi glede na njeno površino zadržuje naenkrat 1200 ljudi. Za tak primer pa je po določbi 3. člena Pravilnika o študiju požarne varnosti obvezna študija za objekte iz priloge 1 tega pravilnika, med drugim tudi za stavbe, v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 500 ljudi.

Ker je študija predpisana in je bila v tem primeru celo izdelana, bi morala k njej dati soglasje Uprava za zaščito in reševanje. Ker gre po mnenju upravnega organa v tem primeru za očitno kršitev materialnega predpisa, je s tem izpolnjen pogoj za njegovo razveljavitev po nadzorstveni pravici (2. odstavek 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP).

Tožnik v vloženi tožbi izpodbija pravilnost ugotovitve o očitni kršitvi materialnega predpisa in meni, da je bilo v zadevi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Zatrjuje, da je tožnik v postopku predložil vsa potrebna soglasja, med drugim tudi požarno soglasje. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni dovoljena.

V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan (1. odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1). V obravnavanem primeru je bila z izpodbijano odločbo razveljavljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da to ne obstaja več. S tem je tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ostal nerešen, kar pomeni, da mora prvostopenjski upravni organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izdati novo odločbo v zvezi z zahtevano legalizacijo gostinskega objekta z zunanjo ureditvijo na že omenjenih zemljiščih.

Ker bo torej moral upravni organ prve stopnje o zahtevku ponovno odločati, bo tožnik v tem postopku lahko uveljavljal ugovore, ki jih navaja v tožbi. Zoper ponovno odločitev bo imel pravico do pritožbe in ko bo odločeno o njej, ob izpolnjevanju pogojev iz ZUS-1 tudi pravico do tožbe v upravnem sporu. Sodišče v zvezi s tem še dodaja, da je po prehodni določbi 2. alineje 109. člena ZUS-1 z dnem uveljavitve tega zakona prenehal veljati 2. odstavek 277. člena ZUP v delu, ki se glasi "pač pa je zoper njo mogoče začeti upravni spor". Tako tudi v določbi 2. odstavka 277. člena ZUP ni več pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, izdano po 274. členu ZUP, če ta ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 5. člena ZUS-1. Ker je tožnik vložil tožbo zoper odločbo, ki je ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).