Jedro

Dolžina trajanja potrebnega zdravljenja zaradi dosega ustreznega učinka je strokovno vprašanje, o katerem poda mnenje medicinski strokovnjak.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. (v nadaljevanju: zadržana oseba) omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) ter se osebo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... za štiri tedne, torej do vključno 10. 1. 2024 (2 . točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo pooblaščenec zadržane osebe. Izpodbija 2. točko izreka sklepa, s katero je bilo odločeno, da se oseba zadrži na zdravljenju za čas štirih tednov. Neopredeljeno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitve določil materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Zadržanju na varovanem oddelku (sicer) ne nasprotuje, meni pa, da je trajanje zadržanja nesorazmerno namenu zdravljenja in v nasprotju z zakonsko določbo iz prvega odstavka 48. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Poudarja, da je bila oseba ob pregledu 13. 12. 2023 bistre zavesti in vsestransko ustrezno orientirana ter ni delovala samomorilno. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in odloči, da se jo na zdravljenju zadrži le za dva tedna, torej do vključno 27. 12. 2023. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS - URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS)1. Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ta določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez privolitve dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava).

5. Pritožba razlogom za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom ne oporeka. Izvedenka pri zadržani osebi ugotavlja akutno poslabšanje shizoafektivne motnje ob verjetni slabši komplianci z zdravili. Pod vplivom bolezenske simptomatike se psihotično stanje stopnjuje. Zadržana oseba se je pred sprejemom z nožem porezala po vratu, zato je potrebovala kirurško oskrbo 2 cm dolge in približno 3 mm globoke rane, ki se je razpirala. Lahko bi prišlo do poškodbe žile in življenjsko nevarne krvavitve, saj si je ob samopoškodbi z nožem povzročila rano blizu poteka glavnih žil. 6. Izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B. pri zadržani osebi ugotavlja poslabšanje bolezni. Ugotavlja, da oseba nima uvida v svoje stanje, zanika psihiatrično bolezen in zavrača farmakoterapijo. Že v letošnjem letu je bila večkrat hospitalizirana. Poleg tega je pri njej prisotnih več resnih somatskih bolezni (sladkorna bolezen, bolezen jeter), zato je zelo pomembno, da opravi naročene preiskave in da se celostno raziščejo vzroki za njeno slabše zdravstveno stanje in nespečnost. Navedeno pa tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje čas zadržanja štirih tednov, ki ga je predlagala izvedenka. Ta čas je potreben zaradi ponovne uvedbe in prilagoditve odmerkov zdravil ter dodatne diagnostike (morebitne) telesne podlage njenih težav, ki zaradi predhodnega odklanjanja še ni bila opravljena. Izvedenka poudarja, da milejše oblike zdravljenje v tem trenutku niso zadostne, ker v njih zadržana oseba zaradi funkcionalnega upada in poslabšanja bolezni ne bi mogla sodelovati. Privolitve zaradi ambivalence, ki je tudi posledica bolezni, pa ne more dati. Brez zdravljenja bi se bolezen in s tem ogrožanje dodatno poslabševalo. V času štirih tednov se bo lahko (ponovno) uredilo zdravljenje z zdravili in ustrezno prilagodilo odmerke za največji učinek ter izvedlo potrebne preiskave. Pričakovati je, da se bo zadržana oseba v tem času toliko uredila, da bo sposobna nadaljnje obravnave na odprtem oddelku oziroma ambulantno.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče jasno in prepričljivo argumentiralo svojo odločitev. Izvedensko mnenje nudi ustrezno podlago za zaključek, da sta pri zadržani osebi presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še najprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje.

8. Pritožba posplošeno ugovarja trajanju pridržanja. Poudarja, da je bila zadržana osebe ob pregledu 13. 12. 2023 bistre zavesti in vsestransko ustrezno orientirana. Izpusti pa nadaljnje ugotovitve o njeni napetosti, nemiru, blodnjavi interpretaciji samopoškodbenega vedenja ter telesnih zaznav (ne čuti rok in nog). Čeprav ni bila ugotovljena samomorilna ogroženost, pa izvedenka poudarja njeno nepredvidljivo vedenje. Obdobje štirih tednov je glede na opisano klinično sliko potrebno zaradi intenzivnejšega medikamentoznega zdravljenja z ustreznimi zdravili, da se stanje vsaj delno popravi. Ni razlogov, da sodišče v tem delu ne bi sledilo izvedenki. Dolžina trajanja potrebnega zdravljenja zaradi dosega ustreznega učinka je strokovno vprašanje, o katerem poda mnenje medicinski strokovnjak. Pritožba pa ga s svojim laičnim prepričanjem, da je zdravljenje predolgo, ne more omajati.2 V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko oseba v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.

9. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2015 z dne 15. 5. 2015. 2 Primerjaj VSL sklep II Cp 898/2023.