11. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Derenčina, Ilirska Bistrica, na seji 11. oktobra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20), 69. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19), 136.c in 136.č člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), 95. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21 in 121/21) ter "Ugotovitvenih sklepov o znesku letnih dodatkov Sveta ZPPIZ za leta od 2007 do 2015 (v delih: Letni dodatek v sorazmernem delu) ter Zakonih o izvrševanju proračuna RS za leta od 2016 do 2020, (v delih: Letni dodatek v sorazmernem delu)," in "Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2020 tudi v delu: Solidarnostni dodatek" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vlagatelj je dne 24. 6. 2021 vložil "pritožbo zaradi neustavnosti o ravnopravnosti in solidarnosti določenih členov v zakonih o solidarnostnih dodatkov upokojencev z nizkimi pokojninami". Šlo naj bi za 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021), kolikor se nanaša na letni dodatek. Navaja, da se že leta trudi doseči, da se klavzula "o sorazmernem delu" ne more nanašati na solidarnostne oziroma letne dodatke, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V dopolnitvi vloge z dne 22. 8. 2021 je vlagatelj predlagal drugačen način določitve letnega dodatka za prejemnike pokojnin v sorazmernem delu, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in prejemajo tudi tujo pokojnino, saj naj bi 136.c in 136.č člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-1), 95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21 in 121/21 – ZPIZ-2) ter "Ugotovitveni sklepi o znesku letnih dodatkov Sveta ZPPIZ za leta od 2007 do 2015 (v delih: Letni dodatek v sorazmernem delu) ter Zakoni o izvrševanju proračuna RS za leta od 2016 do 2020, (v delih: Letni dodatek v sorazmernem delu)," in "Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2020 tudi v delu: Solidarnostni dodatek" vsebovali "neustavne in nečloveške odredbe o sorazmernosti".

2.Ustavno sodišče je glede na vsebino vloge štelo, da gre za pobudo, s katero vlagatelj želi presojo izpodbijanih predpisov. Za vsebinsko obravnavo pobude pa morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Pobuda mora vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek.[1] Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

4.Pobudnik ni jasno in konkretizirano navedel vseh predpisov oziroma delov predpisa, ki jih izpodbija. Prav tako ni navedel vseh Uradnih listov Republike Slovenije, v katerih so bili zanj sporni predpisi objavljeni. Pobuda tudi ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik zatrjeval protiustavnost načina določanja višine letnega oziroma solidarnostnega dodatka. Pobudnik bi moral jasno in konkretno navesti, katere določbe izpodbijanih predpisov so v neskladju z Ustavo, s katero človekovo pravico ali drugim ustavnim institutom so v neskladju ter razloge za takšno neskladje. Ker glede na navedeno pobuda nima vseh zahtevanih sestavin, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-14/14, U-I-24/14 z dne 27. 5. 2014 in št. U-I-314/12 z dne 30. 10. 2013.

[2]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-471/19 z dne 8. 1. 2020, št. U-I-162/17 in št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014.