Jedro

Ker bi tožnica lahko s tožbo zahtevala razveljavitev spornega sklepa sindikalnega odbora, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da ni izkazan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev njegove neveljavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba zavrže. 2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnica je v tožbi obrazložila pravni interes za tožbo. Navedla je, da ima močan interes biti toženkina članica in biti na ta način aktivno udeležena pri uresničevanju pravic iz dela in zaposlitve. Upravičenja je izkazala s predložitvijo statuta in članske izkaznice. Glede na to, da je zahtevala, da določeno pravno razmerje obstaja kljub nezakonitemu in neveljavnemu sklepu toženčevega organa, je zahtevek postavila pravilno. Podobno kot ogroženi lastnik stvari, ki dobi poziv tretjega na izročitev stvari, toži tega na ugotovitev lastninske pravice in ne na ugotovitev posamičnih upravičenj iz te pravice. Strinja se, da je ugotovitvena tožba subsidiarna, vendar pa svojega položaja ne more zavarovati na drug način. V sklepu ni navedeno, kakšno – drugačno – varstvo ji je zagotovljeno. Z oblikovalno ali dajatveno sodbo namreč pred toženčevimi organi ne bo mogla izkazati niti tega, da ima pravico voliti in biti voljena v toženčeve organe. Če je sodišče menilo, da tožba nima vsega, kar je potrebno za njeno obravnavanje, bi jo moralo pozvati k dopolnitvi.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da sklep o izključitvi ni bil sprejet v skladu s statutom ali drugim notranjim aktom toženca in ima zato formalne (zanj ni glasovala potrebna večina) in vsebinske pomanjkljivosti (razlog za izključitev ni bil podan). Postavila je zahtevek za ugotovitev, da je bil sklep toženkinega sindikalnega odbora z dne 23. 1. 2014 nezakonit in neveljaven in da je tožnica toženčeva članica.

6. V sklepu je zavzeto stališče, da ni izkazan pravni interes za ugotovitveno tožbo, ker tožnica ni izkazala niti tega, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost za uveljavljanje pravice ali na zakonu temelječe koristi v drugem ali v tem postopku, niti tega, da nima na razpolago učinkovitejšega pravnega sredstva. Pritožba se strinja s stališčem, da v primeru, ko ima prizadeta oseba na razpolago učinkovitejše pravno varstvo, ni izkazan pravni interes za ugotovitveno tožbo, ne strinja pa se s stališčem, da v danem primeru možnost takega varstva ima.

7. Sodna praksa je že zavzela stališče, da se glede pravnih razmerij v sindikatu, ki je posebna vrsta društev in čigar delovanje ni celovito urejeno v Zakonu o reprezentativnosti sindikatov, smiselno uporabljajo določbe Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1).(1) Sodno varstvo zoper odločitve organov društev je urejeno v 14. členu navedenega zakona. Po tej določbi ima član društva pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Tožba je dopustna, če je član društva pred tem vložil pritožbo, predvideno bodisi z notranjim aktom bodisi z zakonom (peti odstavek 13. člena ZDru-1).

8. V prvem odstavku 14. člena ZDru-1 je uporabljen izraz "izpodbija", v tretjem odstavku 14. člena pa je kot posledica sodne odločbe navedena razveljavitev odločitve organov društva. Glede na to je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da bi tožnica v danem primeru, ko je bila sporna odločitev že sprejeta, želeno pravno varstvo, tj. ponovno vzpostavitev članstva v sindikatu, mogla doseči s postavitvijo (oblikovalnega) zahtevka za razveljavitev spornega sklepa sindikalnega odbora, in ji zato ugotovitvena tožba ne gre.

9. V obravnavani zadevi ni potreben odgovor na vprašanje, ali je edina oblika neveljavnosti odločitev organov društev izpodbojnost ali pa so te odločitve v določenih primerih – podobno kot je to predvideno v pogodbenem pravu in v pravu gospodarskih družb – nične.(2) Predpostavka za dopustnost tožbe je namreč izčrpanje pritožbene poti znotraj sindikata (drugi odstavek 14. člena ZDru-1),(3) da bi to storila, pa tožnica ni zatrjevala.

10. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane kršitve, katerih obstoj preizkusi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, strošek za odgovor na pritožbo, v katerem so le ponovljena stališča iz izpodbijanega sklepa, pa ni bil potreben strošek postopka, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Prim. sodbo VS RS II Ips 23/2011 z dne 22. 5. 2014. (2) V takem primeru bi bil zahtevek prejkone oblikovan pravilno.

(3) Prim. tudi sklep VSL I Cp 1316/2013 z dne 17. 7. 2013.