1. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Škerlja iz Begunj pri Cerknici na seji dne 1. aprila 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99), za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/2000), in za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Pravilnika o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Cerknice (Uradni list RS, št. 73/2000), se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik vlaga pobudo za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju ZGos), ker naj ne bi pri določanju podaljšanega obratovalnega delovnega časa gostinskih obratov eksplicitno ščitil interesov prizadetih sosedov. Prav tako vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Pravilnika o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Cerknice (v nadaljevanju Pravilnik Občine), ker naj bi ta omogočal preglasovanje prizadetih sosedov s strani lastnika objekta in odbora krajevnih skupnosti. Določbe 4. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju Pravilnik), naj bi omogočale, da ima pristojni organ lokalne skupnosti kjerkoli možnost, da glede na potrebe gostov in značilnosti območja neomejeno podaljša obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij. Zato pobudnik vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tudi tega člena. Zaradi navedenega naj bi omenjene določbe zakona in podzakonskih predpisov kršile pravico do nočnega miru v strnjenem naselju in bile v neskladju s tretjim odstavkom 15. člena in z 72. členom Ustave. Pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj pristojnim organom naloži, da spremenijo 12. člen ZGos in Pravilnik dopolnijo s členom, v katerem bodo natančno opredeljene značilnosti območja.

Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je sosed gostinskega lokala, kateremu je na podlagi izpodbijanih določb podaljšan obratovalni čas.

B.

Pobudnik zatrjuje, da naj bi bila 12. člen ZGos in 6. člen Pravilnika Občine v neskladju z 72. členom Ustave, 4. člen Pravilnika pa v neskladju s tretjim odstavkom 15. člena Ustave.

Ker ne navaja, v čem naj bi bila podana kršitev navedenih ustavnih določb, Ustavno sodišče pobude glede teh očitkov ni moglo preizkusiti.

Pobudnik utemeljuje le, da naj bi bila 12. člen ZGos ter 6. člen Pravilnika Občine v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, in sicer zaradi protiustavne pravne praznine, ker naj ne bi urejal sodelovanja sosedov v postopku odobritve podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov. Prav tako naj bi bil 4. člen Pravilnika v nasprotju načeli pravne države, ker uporablja izraz "značilnosti območja" kot nedoločen pravni pojem.

ZGos v 12. členu okvirno ureja postopek za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij. Pri tem določa, da gostinec določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom ministra, pristojnega za gostinstvo, in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti. Pristojni organ je pri tem dolžan postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - v nadaljevanju ZUP). Drži, da ZGos izrecno ne predvideva sodelovanja sosedov v tem postopku. Vendar pa se ima na podlagi določbe 43. člena ZUP pobudnik pravico udeleževati postopka, če za to izkaže pravni interes. Tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), in ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno je očitek pobudnika, da je 12. člen ZGos v neskladju z Ustavo, očitno neutemeljen.

Možnost sodelovanja sosedov ureja Pravilnik Občine. Ta v 6. členu določa, da je treba v primeru, da so že zabeležene pisne pritožbe bližnjih sosedov k vlogi za podaljšanje obratovalnega časa priložiti mnenje krajevne skupnosti, na območju katere se gostinski obrat nahaja. V 7. členu tudi daje pravico pristojnemu organu, da gostincu odvzame pravico do podaljšanega obratovalnega časa gostinskega obrata, če so zabeležene pisne pritožbe prizadetih občanov. To pomeni, da ima sosed možnost sodelovati že pred izdajo soglasja in da lahko doseže preklic že izdanega soglasja. Tako je očitek pobudnika, da je 6. člen Pravilnika v neskladju z Ustavo, očitno neutemeljen.

V tretjem odstavku 4. člena Pravilnika je določeno, da mora za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti pri izdaji soglasja k podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija. Pobudnik navaja, da je pojem "značilnosti območja" nedoločen in da omogoča pristojnim organom arbitrarno odločanje in da je zato določba v neskladju z Ustavo. Očitek je neutemeljen. Uporaba nedoločenih pravnih pojmov ni sama po sebi v neskladju z Ustavo. Naloga pristojnega organa pa je, da v konkretnih primerih da nedoločenim pravnim pojmom vsebino, seveda takšno, ki bo skladna z Ustavo in zakonom. Ni pa mogoče vnaprej trditi, da bi pristojni organ ravnal arbitrarno. Ne nazadnje je tudi na podlagi 4. člena Pravilnika izdan Pravilnik Občine, ki pri opredeljevanju meril za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov upošteva prav kriterij značilnosti območja.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj