Jedro

Sodbo zaradi izostanka je dopustno izdati le, če so upoštevani vsi formalni pogoji, ki jih določa 332. člen ZPP. Mednje sodi tudi pravilno vabilo, ki predpostavlja, da je toženec imel čas za pripravo in da je zato dopustno nanj prevaliti breme izostanka. Ta čas pa ne more biti krajši kot osem dni, saj je čas osmih dni minimum, ki ga določa zakon.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžan toženec od 1.8.1992 dalje plačevati mladoletnemu tožniku na 11.000 SIT zvišano preživnino.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Toženec je prejel izvod tožbe in vabilo na narok v času, ki je krajši od osmih dni. Zato sodišče prve stopnje sodbe zaradi izostanka ne bi smelo izdati. Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP. Zaradi prekratkega roka, ki ga je imel na razpolago, se toženec na obravnavo ni mogel pripraviti, niti si ni mogel zagotoviti pravne pomoči. Za izdajo sodbe zaradi izostanka pa tudi drugi pogoji niso bili izpolnjeni. Iz tožbenih trditev namreč utemeljenost tožbenega zahtevka ni izhajala. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje naj se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. V revizijskem odgovoru je tožeča stranka mnenja, da revizija ni utemeljena. Toženec je tožbo prejel pravočasno. Obljub, da bo za preživljanje mladoletnega tožnika poskrbel, ne izpolnjuje. Ker sam za preživljanje mladoletnega tožnika noče prispevati ničesar, naj se mu obveznost plačevanja preživnine naloži s sodno odločbo. Revizija naj se zato zavrne kot neutemeljena.

Revizija je utemeljena.

Sodbo zaradi izostanka je dopustno izdati le, če so upoštevani vsi formalni pogoji, ki jih določa 332. člen ZPP. Mednje sodi tudi pravilno vabilo (1. točka 1.odstavka tega člena), ki predpostavlja, da je toženec imel čas za pripravo in da je zato dopustno nanj prevaliti breme njegovega izostanka. Ta čas pa ne more biti krajši kot osem dni, saj je čas osmih dni minimum, ki ga določa zakon. Sodišče je namreč dolžno tožencu vročiti tožbo najkasneje z vabilom za glavno obravnavo, če tega ni storilo že prej. Le če tako ravna, ne krši 2. in 4. odstavka 293. člena, v povezavi s 1. odstavkom 286. člena ZPP. Le ravnanje v skladu z navedenimi določbami namreč pomeni, da je bil toženec na obravnavo v redu povabljen. V obravnavanem primeru je bila toženi stranki tožba z vabilom za glavno obravnavo, ki je bila dne 8.9.1992, vročena dne 4.9.1992. Minimalni zakonski rok osmih dni tako ni bil spoštovan. Zato tudi ni bil izpolnjen pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 1. točke 1. odstavka 332. člena ZPP (da je bil toženec v redu povabljen). Ker je sodišče prve stopnje sodbo zaradi izostana kljub temu izdalo, pritožbeno sodišče pa tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo in pritožbo tožene stranke, ki je v pritožbi uveljavljala pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo, so utemeljena revizijska zatrjevanja, da je v postopku pred nižjima sodiščema prišlo do absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 394. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker nobena od pravdnih strank povrnitve stroškov revizijskega postopka ni zahtevala.

Določbe ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) so v revizijski odločbi uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).