Jedro

Zgolj na podlagi splošne ugotovitve, da je tožnica opravljala dodatno nalogo s področja plačilnega prometa poleg rednega dela oziroma izven delokroga svojega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da je bil zaradi tega obseg njenega dela bistveno povečan, zaradi česar bi lahko bila upravičena do izplačila dodatka za izredno delovno uspešnost v vtoževanem obdobju.

Odločitev sodišča prve stopnje o tožničini upravičenosti do dodatka za izredno delovno uspešnost je zmotna tudi iz razloga, ker zaključek o opravljanju povečanega obsega dela temelji na napačni presoji, da dodatna zadolžitev priprave plačilnega naloga pomeni opravljanje dela izven delokroga njenega delovnega mesta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje razveljavi v IV. točki izreka ter spremeni v I. in III. točki izreka tako, da se na novo glasita: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati razliko v plači, in sicer za mesec: - marec 2019 v znesku 155,13 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2019 dalje do plačila, - april 2019 v znesku 162,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2019 dalje do plačila, - maj 2019 v znesku 171,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2019 dalje do plačila, - junij 2019 v znesku 147,73 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2019 dalje do plačila, - julij 2019 v znesku 169,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2019 dalje do plačila, - avgust 2019 v znesku 162,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2019 dalje do plačila, - september 2019 v znesku 155,13 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2019 dalje do plačila, - oktober 2019 v znesku 169,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2019 dalje do plačila, - november 2019 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2019 dalje do plačila, - december 2019 v znesku 162,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2020 dalje do plačila, - januar 2020 v znesku 170,42 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2020 dalje do plačila, - februar 2020 v znesku 148,86 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2020 dalje do plačila, - marec 2020 v znesku 162,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2020 dalje do plačila, - april 2020 v znesku 81,26 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2020 dalje do plačila, - maj 2020 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2020 dalje do plačila, - junij 2020 v znesku 156,83 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2020 dalje do plačila, - julij 2020 v znesku 169,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2020 dalje do plačila, - avgust 2020 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2020 dalje do plačila, - september 2020 v znesku 162,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2020 dalje do plačila, - oktober 2020 v znesku 162,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2020 dalje do plačila, - november 2020 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2020 dalje do plačila, - december 2020 v znesku 183,56 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2021 dalje do plačila, - januar 2021 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2021 dalje do plačila, - februar 2021 v znesku 147,74 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2021 dalje do plačila, - marec 2021 v znesku 169,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2021 dalje do plačila, - maj 2021 v znesku 168,13 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 2021 dalje do plačila, - junij 2021 v znesku 161,85 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2021 dalje do plačila, - julij 2021 v znesku 162,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2021 dalje do plačila, - avgust 2021 v znesku 162,51 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2021 dalje do plačila, - september 2021 v znesku 162,53 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2021 dalje do plačila, - oktober 2021 v znesku 155,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2021 dalje do plačila, - november 2021 v znesku 167,56 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2021 dalje do plačila, - december 2021 v znesku 169,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2022 dalje do plačila."

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.985,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v znesku 279,99 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnici iz naslova razlike v plači plača skupno 5.258,58 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prisojenih posamičnih mesečnih zneskov, kot je razvidno iz izreka sodbe (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek v znesku 1.335,66 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v višini 1.133,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka). Razsodilo (pravilno sklenilo) je, da je zavezanka za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji tožena stranka (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških. Navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o pobotnem ugovoru, ki ga je podala z drugo pripravljalno vlogo. Podlaga izplačila dodatka za izredno delovno uspešnost je bil vsakokratni sklep generalnega sekretarja, ki ga za vtoževano obdobje ni bilo. Dodatek za izredno delovno uspešnost ni iztožljiva pravica delavca, saj je pogojena z odločitvijo delodajalca, tj. odobritvijo generalnega sekretarja. Odobritev o izplačilu dodatka je diskrecija generalnega sekretarja. Naloge plačilnega prometa so naloge finančno-računovodske službe, ki jih je tožnica opravljala v rednem delovnem času, kar pomeni, da drugih nalog s tožničinega delovnega področja ni bilo dovolj. Po določilu 3. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi je v krog njenih delovnih obveznosti sodilo tudi opravljanje vseh ostalih del iz delovnega področja, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim ter so povezana z deli in opravili, navedenimi v opisu. Pri nalogah plačilnega prometa je torej šlo za povezane naloge, ki jih je tožnica brez težav opravila znotraj rednega delovnega časa. Ne gre za okoliščine, ko bi tožnica opravljala dela, ki bi sodila v delokrog drugega delovnega mesta. Neutemeljeno je stališče, da delavcu pripada dodatek za povečan obseg dela, če mu je odrejeno dodatno opravilo znotraj rednega delovnega časa. Določba 63. člena kolektivne pogodbe tožene stranke je jasna, izredna delovna uspešnost je predvidena v izrednih primerih in v primerih povečanega obsega dela le, če se v določenem obdobju obseg dela posameznika bistveno poveča. Tožnica ni zatrjevala, da bi bilo povečanje obsega dela bistveno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu zavrne, podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in navaja, da je bila tožena stranka s podajo pobotnega ugovora prepozna oziroma prekludirana. Tožnica je že v tožbi in pripravljalnih vlogah zatrjevala, da je poleg svojega rednega dela na delovnem mestu Finančnik VI opravljala tudi druga dela, ki ne sodijo v njen delokrog. V okviru likvidature je listine vrednostno in količinsko kontrolirala, priložila ustrezni dokument (dobavnico) ter predala v podpis in potrditev neposredni vodji in strokovni vodji oddelka. Likvidatura je šele osnova za pripravo plačilnega naloga. Izpovedala je, da je opravljala naloge, vezane na plačilni promet. Te naloge je opravljala poleg svojega rednega dela, tako da je zagotovo delo opravljala v povečanem obsegu dela, kar pomeni, da je delo opravljala velikokrat izven rednega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za dodatno delo, ki ga je tožnica opravila poleg del in nalog, ki so navedena v pogodbi o zaposlitvi, zato je jasno, da tožnica dodatnih del ni mogla opraviti v rednem delovnem času. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, kot tudi ne s pritožbo uveljavljane bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj niso podani razlogi, zaradi katerih bi bila sodba nerazumljiva in se je ne bi dalo preizkusiti. Izrek izpodbijane sodbe je jasen in razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, jasni pa so tudi razlogi sodbe. To bistveno kršitev uveljavlja v zvezi z očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pobotnega ugovora tožene stranke, kar pa ne pomeni, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Prav tako ne gre za kršitev 319. in 324. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je tožena stranka pobotni ugovor in navedbe o dejstvih, s katerimi je ta pobot utemeljevala, podala šele v drugi pripravljalni vlogi dne 28. 2. 2022 po opravljenem prvem naroku 3. 11. 2021, pri tem pa ni navedla, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker so navedbe v zvezi s pobotnim ugovorom po določbi 286. člena ZPP prepozne, sodišče prve stopnje pobotnega ugovora po vsebini v vsakem primeru ne bi obravnavalo.

7. Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo razlike v plači na podlagi zatrjevanega ustnega dogovora o povišici plače v obsegu 10 % pravilno zavrnilo, saj na podlagi 35. člena Zakona o humanitarnih organizacijah (ZHO; Ur. l. RS, št. 98/2003 s spremembami) osebni prejemki ne smejo biti višji, kot je to določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva, zato bi bil morebiten dogovor o povišanju osnovne plače tožnici ničen. Tožnica pa ni zatrjevala le obstoja ustnega dogovora o povišanju plače, temveč je že v tožbi, zlasti pa v pripravljalni vlogi trdila, da je v oktobru 2016 prevzela dodatne zadolžitve na področju plačilnega prometa za medicinski center A., ker je tedanja generalna sekretarka tožene stranke reorganizirala delo v računovodski službi in dela prerazporedila tako, da je dobila večji obseg dela in stalno stimulacijo v višini 10 % osnovne plače. Od marca 2019 dalje 10 % dodatka ni več prejemala kljub temu, da se obseg njenega dela ni spreminjal in je še vedno opravljala naloge, vezane na plačilni promet v enakem (povečanem) obsegu, vse do prenehanja delovnega razmerja 31. 12. 2021 zaradi starostne upokojitve. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje zahtevku za plačilo razlike v plači (delno) ugodilo in odločilo, da je tožnica tudi v vtoževanem obdobju (od marca 2019 do decembra 2019) upravičena do dela plače za izredno delovno uspešnost v višini 10 % osnovne plače. Takšna odločitev je materialnopravno zmotna.

8. Sodišče prve stopnje je za relevantno pravno podlago sicer pravilno upoštevalo 63. člen Kolektivne pogodbe tožene stranke (priloga B13),1 vendar pa je zmotno povzelo njegovo vsebino, saj ta ne določa, da je delavec v vsakem primeru povečanega obsega dela upravičen do dodatka za izredno delovno uspešnost. Kot odločilno je namreč spregledalo, da je lahko delavec do izplačila izredne delovne uspešnosti upravičen v izrednih primerih, med drugim ko se v določenem obdobju obseg dela posameznika bistveno poveča. Odločilno dejstvo v tem sporu tako predstavlja bistveno povečanje obsega dela, do katerega pride v izrednih primerih, vendar pa tožnica upoštevaje zgoraj povzeto trditveno podlago, ni zatrjevala, da bi šlo za izjemen primer prevzema oziroma opravljanja dodatne delovne naloge, zaradi česar bi bilo povečanje njenega obsega dela bistveno (kot to utemeljeno opozarja pritožba). V zvezi s tem niti ni ponudila dokaza, da bi bil obseg njenega dela v vtoževanem obdobju res bistveno povečan. Zgolj na podlagi splošne ugotovitve, da je tožnica opravljala dodatno nalogo s področja plačilnega prometa poleg rednega dela oziroma izven delokroga svojega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da je bil zaradi tega obseg njenega dela bistveno povečan, zaradi česar bi lahko bila upravičena do izplačila dodatka za izredno delovno uspešnost v vtoževanem obdobju.

9. Uporaba besedne zveze "v izrednih primerih" v citiranem členu nakazuje, da dodatek za izredno delovno uspešnost ne predstavlja trajnega oziroma stalnega dodatka, ki bi delavcu pripadal v vsakem primeru, če opravlja dodatno delo, temveč se preko odobritve generalnega sekretarja predpostavlja preverjanje upravičenosti za določeno obdobje, kar izhaja tudi iz izpovedi priče B. B., zaposlene v pravni službi tožene stranke. Pred vtoževanim obdobjem, tj. od oktobra 2016 do vključno februarja 2019, je namreč dodatek za izredno delovno uspešnost v višini 10 % osnovne plače prejemala na podlagi vsakokratnih sklepov tožene stranke (v prilogah B2-B10). Iz sklepov o izplačilu izredne delovne uspešnosti za oktober, november in december 2021 (B20, B22, B24), v katere je vpogledalo tudi sodišče prve stopnje, nadalje izhaja, da je tožena stranka tožnici za navedene mesece ta dodatek izplačala zaradi izjemno dobro opravljenega dela in prekomerne obremenjenosti pri obvladovanju novega računovodskega programa in hkrati uvajanja nove sodelavke v delo računovodstva, ker je očitno presodila, da je dejansko prišlo do bistveno povečanega obsega dela, kar kaže, da je obseg dela spremljala in preverjala morebitno upravičenost do izredne delovne uspešnosti.

10. Povrh tega iz opisa del in nalog delovnega mesta Finančnik VI, ki ga je zasedala tožnica (3. člen pogodbe o zaposlitvi), med drugim izhaja, da je v krog delovnih obveznosti sodilo tudi opravljanje vseh del iz delovnega področja, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju, sposobnostim in so povezana z deli in opravili, navedenimi v opisu. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je dodatna naloga, ki jo je tožnica opravljala, v praksi pomenila pripravo plačilnih nalogov za vse obveznosti, ki dospejo na določen dan in posredovanje teh nalogov v izvršitev na centralo v Ljubljani. Upoštevaje nadaljnjo prvostopenjsko ugotovitev, da je v opisu navedena naloga likvidature osnova za pripravo plačilnega naloga, tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je šlo pri nalogah s področja plačilnega prometa za naloge, ki so povezane z opravili iz opisa. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da priprava plačilnega naloga ni enaka delovnemu opravilu likvidature niti ne ustreza nobeni drugi nalogi. Po določilu 3. člena pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da so dela, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim, enaka delovnim nalogam iz opisa, temveč morajo biti z njimi povezana. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o tožničini upravičenosti do dodatka za izredno delovno uspešnost zmotna tudi iz razloga, ker zaključek o opravljanju povečanega obsega dela temelji na napačni presoji, da dodatna zadolžitev priprave plačilnega naloga pomeni opravljanje dela izven delokroga njenega delovnega mesta.

11. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

12. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka je pritožbeno sodišče posledično spremenilo odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje v III. točki izreka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožena stranka v postopku v celoti uspela, ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP), katerih višina znaša po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje 1.985,99 EUR. Glede na spremenjen uspeh v postopku je moralo pritožbeno sodišče poseči tudi v odločitev o taksnem zavezancu tako, da je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka.

13. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), ki ob upoštevanju vrednosti pritožbenega predmeta (5.258,58 EUR) znašajo 375 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 15/4) in 2 % oziroma 7,5 točk za administrativne stroške, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR skupaj z 22 % DDV znaša 279,99 EUR.

1 Celotno besedilo te določbe se glasi: "V izrednih primerih, ko posameznik doseže nadpovprečne delovne rezultate in / ali se v določenem obdobju obseg dela posameznika bistveno poveča (na primer zaradi nadomeščanja odsotnega delavca, zaradi novih enkratnih projektov, ...) lahko generalni sekretar C. / sekretar C. / predsednik C. za sekretarja C. posameznemu delavcu odobri izplačilo izredne delovne uspešnosti, pri čemer višina izplačane plače iz tega naslova in iz naslova delovne uspešnosti po 65. členu te kolektivne pogodbe ne sme presegati višini izplačila za delovno uspešnost posameznika, določeni v kolektivni pogodbi dejavnosti."