Jedro

Za javno listino načeloma velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano ali potrjeno. Vendar je v skladu s 4. odst. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Za izpodbojnost javne listine velja dvoje dokaznih pravil. Dokazno pravilo o neresničnosti njene vsebine, torej tistega kar se v njej potrjuje, ter dokazno pravilo o nepristnosti, ki pomeni, da javne listine ni izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj. Prav iz slednjega razloga tožnica izpodbija notarski zapis, ko zatrjuje, da na javni listini podpisi niso pristni, ker te listine A.A. ni podpisal. V ta namen je predlagala pridobitev fotokopije overovitve notarske knjige, evidenčno listo obiskov v Centru starejših ter dokaz z izvedencem grafološke stroke. Tovrstne dokaze pa je sodišče prve stopnje zavrnilo le z utemeljitvijo, da ni razhajanj pri podpisih, da bi bilo mogoče podvomiti v njihovo pristnost, čeprav za takšno sklepanje samo nima strokovnega znanja. Zaradi predhodno ugotovljene procesne pomanjkljivosti in kršitve je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2014 in št. ... z dne 5. 6. 2014 ter priznanje pravice do vdovske pokojnine po pokojnem A.A. od 1. 3. 2014 dalje, oz. podredno vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da trpi tožnica sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita, saj na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo, ni ugotovilo obstoja izvenzakonske skupnosti s pokojnim A.A., kar je eden od pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

2. Zoper sodbo je tožnica po pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Ne strinja se z oceno sodišča, da se je ob zaslišanju zapletala. Izpovedala je, da ji je pokojni A.A. obljubil, da jo bo iz BIH odpeljal v B., da mu je tudi sama obljubila, da bo zanj skrbela, da je že kot punca zanj tudi skrbela, da se je vmes poročila in leta 2007 ločila, vendar ves čas skrbela za A.A.. Sodišče ne pojasni, v čem naj bi šlo za zapletanje. Očitano zapletanje, ker naj bi pokojnega enkrat tikala, drugič vikala, ni pomembno, saj vikanje pomeni le izraz spoštovanja. Ne strinja se z oceno pisma z dne 27. 5. 2011, naslovljenega na hčerko pokojnega, češ da je zahtevala plačilo za oskrbo, kar je v nasprotju s smislom izvenzakonske skupnosti. Navaja, da je plačilo oskrbe zahtevala od leta 1970 do razveze zakonske zveze leta 2007. Nadalje ne soglaša z razlogovanjem sodišča o spornosti izpovedi priče C.C., ki je potrdil, da je s pokojnim živela v izvenzakonski skupnosti oz. na koruzi. Zgolj zato, ker je izmenično živel v Sloveniji in Kanadi, njegovo pričanje ne more biti sporno. Bil je najboljši prijatelj pokojnega A.A., poznal medsebojna in tudi intimna razmerja. Izpoved te priče je sodišče povzelo selektivno in določene ključne dele izpustilo, saj ni upoštevalo njegove izpovedbe, da je hodila s pokojnim na tržnico, kuhala kosilo, da so ob obisku igrali karte pozno v noč, da sta bila zjutraj, ko ju je obiskal, v pižami in pila kavo, kar vse dokazuje, da je med njo in pokojnim obstajala medsebojna čustvena navezanost, in da sta živela v izvenzakonski skupnosti.

Uveljavlja absolutno bistveno kršitev zaradi zavrnitve dokazna predloga za pridobitev knjige obiskov v Domu starejših občanov D. za leti 2013 in 2014, saj bi bilo na tej podlagi mogoče ugotoviti, ali je bila notarka E. 20. 2. 2013, ko je sporni notarski zapis nastal, sploh v Domu starejših občanov D.. Ni obrazložena zavrnitev predloga po pridobitvi overovitve notarske knjige za isti datum. Dokazna ocena se opira na notarski zapis, čeprav je sporno ali ga je pokojni sploh podpisal. Z namenom ugotovitve pristnosti podpisa je bil predlagan dokaz z izvedencem grafološke stroke, vendar ga je sodišče zavrnilo, češ da ni zaznalo takšnega razhajanja pri podpisu, da bi podvomilo o pristnost podpisa. Prilaga mnenje F.F., stalnega sodnega izvedenca za forenzično preiskovanje pisav z dne 23. 7. 2016, iz katerega izhaja, da na parafah, ki jih je analiziral, ni vsaj šest konstant istovetnosti, ki bi bile potrebne, da bi bila identifikacija pisca uspešna. Pomeni, da bi te vrste parafe lahko izpisal kdorkoli. Laična presoja sodišča, da ni zaznalo razhajanj v podpisih pokojnika, ne zdrži resne presoje in ne omogoča zaključka, kot ga je zavzelo sodišče. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba preuranjena. Zaradi pomanjkljivosti postopka, ker ni bilo izvedenih predlaganih dokazov v zvezi z notarskim zapisnikom z dne 20. 2. 2013, je ostala zatrjevana izvenzakonska skupnost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine pomanjkljivo razčiščena.

5. Pravico do vdovske pokojnine je mogoče pridobiti, če so izpolnjeni predpisani zakonski pogoji na strani umrlega zavarovanca ali uživalca pravice in preživelega družinskega člana. Med drugim tudi pogoj, da je vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravice dopolnila najmanj 58 let starosti. V pokojninskem sistemu je izvenzakonska skupnost pod določenimi pogoji izenačena z zakonsko zvezo. V skladu s 3. alinejo 1. odstavka 54. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(2) (ZPIZ-2) lahko pravico do vdovske pokojnine pridobi tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravice živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

6. Po ustaljeni sodni praksi morajo biti za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti kumulativno izpolnjeni naslednji elementi: čustvena navezanost, skupno gospodinjstvo, skupno stalno prebivališče in ekonomska skupnost. Torej vsi tisti elementi, ki so značilni za zakonsko zvezo. Izvenzakonska skupnost mora imeti vidne posebnosti zakonske skupnosti in biti intenzivnejša, kot katera koli druga skupnost. Biti mora takšna, da je navzven prepoznavna kot zveza med možem in ženo.

Pri dokazovanju zunajzakonske skupnosti po smrti enega partnerja mora preživeli predložiti takšne dokaze, da je na njihovi podlagi mogoče z gotovostjo zaključiti in ugotoviti obstoj tovrstnega razmerja. To seveda velja tudi v primeru uveljavljanja pravice do vdovske pokojnine, saj noben uživalec pokojninske dajatve ne more pravno veljavno v naprej obljubljati preskrbe (izpoved tožnice na glavni obravnavi 19. 11. 2015 - list. št. 40) iz naslova pokojnine, če za to niso podani vsi predhodno navedeni elementi zunajzakonske skupnosti.

7. Pritožbeno sodišče se v tej fazi postopka ne opredeljuje do ocene tožničine izpovedi in izpovedi priče C.C., s katero se pritožba ne strinja. Izpostavlja načelo proste presoje dokazov. O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Do zaključka, da tožnici ni uspelo dokazati zunajzakonske skupnosti s pokojnim A.A., je sodišče prve stopnje prišlo po oceni njene izpovedi in zaslišanih prič v povezavi s pismom z dne 27. 5. 2011 o dejanski oskrbi in vzdrževanju stanovanja pokojnega A.A. ter zahtevanem plačilu od leta 1971 ali za 41 let ter notarskim zapisom z dne 20. 2. 2013. Iz slednje listine izhaja izjava A.A., da je bila tožnica z njim le v poslovnem odnosu. Takšna izjava bi lahko bila že sama po sebi odločilna za rešitev predmetne zadeve, v kolikor tožnica ne bi zatrjevala in dokazovala, da notarska listina sploh ni pristna.

8. Notarski zapis št. SV ... z dne 20. 2. 2013 (priloga C/4) je javna listina o izjavi A.A., da je imel s tožnico le poslovni odnos, da z njo nikoli ni bil v kakršnem koli intimnem razmerju v smislu, da bi bila zunajzakonska partnerja ali kaj podobnega. Izjavil je, da tožnica pri njem nikoli ni živela, ampak je prihajala čistit stanovanje, v zadnjih mesecih pred odhodom v bolnico pomagala pri nekaterih osebnih opravilih, da je za vse storitve redno plačeval in ji ni ničesar dolžan.

Za javno listino načeloma velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano ali potrjeno. Vendar je v skladu s 4. odst. 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Za izpodbojnost javne listine velja dvoje dokaznih pravil. Dokazno pravilo o neresničnosti njene vsebine, torej tistega kar se v njej potrjuje, ter dokazno pravilo o nepristnosti, ki pomeni, da javne listine ni izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj.

Prav iz slednjega razloga notarski zapis z dne 20. 2. 2013 izpodbija tožnica v pripravljalni vlogi z dne 12. 5. 2016 (list. št. 74). Zatrjuje, da na javni listini podpisi niso pristni, ker te listine A.A. ni podpisal. V ta namen je predlagala pridobitev fotokopije overovitve notarske knjige, evidenčno listo obiskov v Centru starejših D. za dan 20. 2. 2013, ker je z njo mogoče preveriti, ali je bila notarka E. sploh pri pokojnem A.A. ter dokaz z izvedencem grafološke stroke. Tovrstne dokaze pa je sodišče prve stopnje zavrnilo le z utemeljitvijo, da ni razhajanj pri podpisih, da bi bilo mogoče podvomiti v njihovo pristnost, čeprav za takšno sklepanje samo nima strokovnega znanja, kot pravilno poudarja pritožba.

9. Zaradi predhodno ugotovljene procesne pomanjkljivosti in kršitve je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Za odreditev nove glavne obravnave pred spremenjenim senatom v smislu 356. člena ZPP, ni nobenega tehtnega razloga.

V ponovljenem sojenju bo potrebno izvesti predlagane in morebitne druge dokaze, nanašajoče se na izpodbijanje pristnosti notarskega zapisa. V kolikor bi se na podlagi tovrstnih dokazov izkazalo, da tožničine navedbe o nepristnosti notarske listine niso utemeljene, bo že na podlagi te javne listine v povezavi z ostalimi dokazi mogoče pravilno presoditi zakonitost izpodbijanih upravnih odločb. V nasprotnem primeru bo potrebna ponovna ocena verodostojnosti, popolnosti in prepričljivosti izpovedi tožnice in prič v povezavi z razpoložljivimi listinskimi dokazili ter dokazi, izvedenimi v ponovljenem sojenju. Šele po dopolnjenem postopku v nakazani smeri in ustrezni analitično sintetični oceni ter utemeljitvi vseh izvedenih dokazov, nanašajočih se na zatrjevano izvenzakonske skupnosti, bo mogoče zakonito razsoditi o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane pravice do vdovske pokojnine.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008

(2) Ur. l. RS št. 96/2012 s spremembami