Jedro

Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. 33006-21292/2018/2 z dne 3. 8. 2018 je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila zahtevek tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic suše v letu 2017. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da znaša povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje 25,71 % običajne letne kmetijske proizvodnje in tako ne presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, kar je po prvem odstavku točke 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 (v nadaljevanju: Program) in na podlagi prvega in tretjega odstavka 39. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: ZOPNN) pogoj za dodelitev sredstev.

2. Zoper izpodbijano tožbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) z odločbo št. 33006-264/2018/5 z dne 5. 12. 2018 zavrnilo. Dodatno je pojasnilo formulo, po kateri je prišlo do izračuna običajne letne kmetijske proizvodnje tožeče stranke, ta formula pa temelji na točki 5.4. Programa. Preveritev izpolnjevanja pogojev glede preseganja 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu se namreč izračuna kot tehtani odstotek poškodovanosti po formuli, ki je določena prav v Programu, osnovo pa predstavlja Uredba Evropske komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. 6. 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107. in 108. Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Uredba (EU) št. 702/2014. Drugostopni organ je tako po formuli povprečno stopnjo poškodovanosti kmetijske proizvodnje (PKOS) ugotovil najprej kot vsoto: stopnja poškodovanosti se pomnoži s površino GERK-a in seštejejo pridobljeni zmnožki (vključeni so zgolj GERK-i, pri katerih je bila potrjena škoda), ta vsota pa se deli z vsoto vseh površin (povzetih iz RKG – kmetijska zemljišča v uporabi), ki v tem primeru znaša 20.472,72 arov. Rezultat je stopnja poškodovanosti 25,71 %. Ugotovil je, da je prvostopni organ pravilno odločil o GERK-ih, ki jih je pritožnik na vlogi navedel, in za katere je bila ocena škode zajeta v Programu. Ker PKOS ne presega 30 %, je bila odločitev organa prve stopnje pravilna.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve postopkovnih predpisov. Navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo upravnega organa, da stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje na njegovem kmetijskem gospodarstvu znaša le 25,71 % običajne letne kmetijske proizvodnje. Tožena stranka namreč ni ocenjevala žit (pšenice, ječmena,...) in drugih posevkov (v njegovem primeru oljna redkev, ajda in bela gorjušica) in tako posledično podatkov ni vpisala v aplikacijo AJDA, zaradi tega oporeka tem podatkom. Ker se ni mogel pritožiti na ugotovitve komisije, ki je ocenjevala škodo suše v letu 2017 tudi za njegovo kmetijo, tudi za njegove GERK-e, katerih oceno je potem Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje vnesel v aplikacijo AJDA, te podatke pa je Agencija uporabila za izračun, mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva, ki mu mora biti zagotovljena s 25. členom Ustave RS.

4. Tožeča stranka še nadalje kot nesprejemljivo izpostavlja dejstvo, da se brez vnaprej znanih kriterijev odloči, da se določene kulture izločijo iz ocenjevanja, kar ne predpisuje nobena pravna podlaga, zato je bil postavljen v neenak položaj z ostalimi kmeti. Zakaj komisija ni ocenila vseh GERK-ov in vseh kultur, mu ni znano. Da bi bilo zagotovljeno načelo enakosti bi komisija bila dolžna oceniti in podati delež poškodovanosti od suše na vseh GERK-ih, za vse kulture, ki so rasle na posameznem GERK-u. Zato je bil obravnavan neenako, s čimer mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Dalje iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti zakaj GERK-i z žiti in drugimi kulturami niso bili vključeni v ocenjevanje, in katera pravna podlaga je dala pravico do takšnega odločanja. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena. Agencija pri izračunu tudi ni upoštevala meril, na katere se v obrazložitvi sklicuje, saj ni izračunala razlike ne na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva (niso upoštevani podatki za pšenico, ječmen, krmne dosevke, saj tudi tudi pridelki predstavljajo letno raven proizvodnje), kakor tudi ne podatkov na ravni posameznega pridelka. V izračun je vključena površina celotnega kmetijskega gospodarstva (v imenovalcu), v števcu pa so upoštevane očitno le posevki na GERK-ih, za katere je dala podatke komisija, v njegovem primeru pa tudi ne za vse kulture oziroma pridelke kot so oljna redkev, ajda, bela gorjušica, ki so rasli na posameznem GERK-u dne 20. 7. 2017 ali pred tem. Formula za izračun je tudi neustavna, saj je tožnik dvakratno oškodovan, na eni strani se lahko brez vnaprej znanih kriterijev določijo kulture, ki se iz ocenjevanja škode izločijo, na drugi strani pa lahko ravno te površine zaradi formule iz Programa sovplivajo na končen izračun stopnje poškodovanosti na kmetijskem gospodarstvu.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Poudarja, da je državna komisija končno oceno škode verificirala na svoji dopisni seji 6. 1. 2018, Vlada Republike Slovenije pa jo je obravnavala in potrdila na 169. seji dne 22. 2. 2018 pod točko 7. s sklepom št. 84400-1/2018/4. Na podlagi 36. člena ZOPNN in sklepa Vlade z dne 22. 2. 2018 pa MKGP pripravi program, ki obsega škodo v kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2017. Organ je tako v postopku odločanja vezan tudi na ta dokument in podatke vnesene v AJDI (tako glede kulture kot stopnje poškodovanosti), ki predstavlja podlago za izplačilo. Poudarja tudi, da dodelitev pomoči ne predstavlja dejanske povrnitve škode, temveč gre za delno povrnitev s strani države kot državne pomoči, ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni v zakonu in Programu. Kulture, ki niso bile poškodovane, niso bile vključene v ocenjevanje škode, se pa v skladu s formulo po Programu morajo upoštevati na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva.

6. V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v sestavi višjih sodnic Violete Tručl kot predsednice in mag. Andreje Veselič ter Nevenke Đebi kot članic v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na seji dne 12. 5. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem sporu odločeno po sodnici posameznici.

7. Sodišče je nato nadaljevalo s postopkom in razpisalo glavno obravnavo za dne 15. 6. 2021, saj je bilo relevantno dejansko stanje med strankama sporno (prvi odstavek 51. člena ZUS-1). Glavno obravnavo je opravilo in zaključilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ki je sodišču z vlogo z dne 27. 5. 2021 sporočila, da se naj glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti. Tožena stranka je sicer dne 22. 6. 2021 sodišču posredovala še pripravljalno vlogo, v kateri je po prejemu zapisnika o glavni obravnavi in prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave, ki ji ju je sodišče poslalo na njeno izrecno zaprosilo v vlogi z dne 27. 5. 2021, navedla, da podaja zaključno besedo ter pojasnjuje okoliščine in ugovarja na vprašanja ter izjave, ki so bili izpostavljeni tekom glavne obravnave. Sodišče teh navedb tožene stranke pri svoji odločitvi ni smelo upoštevati, saj je bila glavna obravnava zaključena dne 15. 6. 2021, v skladu s smiselno uporabo drugega odstavka 291. člena v zvezi s četrtim odstavkom 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je bila pridržana zgolj izdaja sodbe do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka izpovedbe tožnika na glavni obravnavi. Stranke lahko namreč v roku 5 dni ugovarjajo prepisu zvočnega posnetka. Tožena stranka bi zato lahko v skladu s prvim odstavkom 291. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zaključno besedo (presojo dokaza, izvedenega na glavni obravnavi in svoje sklepe o dejstvih, pomembnih za odločitev) podala le na naroku za glavno obravnavo dne 15. 6. 2021, ki pa se ga ni udeležila. Sodišče je zato vlogo tožeče stranke z dne 22. 6. 2021 poslalo ob vročitvi te sodbe tožeči stranki zgolj v vednost in ne v izjavo.

8. V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter priloge A in B sodnega spisa, prav tako je zaslišalo tožnika kot stranko. Po tako izvedenem dokaznem postopku sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena.

9. ZOPNN ureja odpravo posledic naravnih nesreč. Med naravnimi nesrečami so po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN vštete tudi neugodne vremenske razmere, kakor so zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Iz prvega odstavka 39. člen ZOPNN izhaja, da se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu lahko dodelijo osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča, če je v času nastanka naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, iz tretjega odstavka 39. člena ZOPNN pa izhaja, da je takšna oseba upravičena do sredstev za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za več kakor 30 %.

10. Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu (prvi odstavek 34. člena ZOPNN), o uporabi teh sredstev pa odloča vlada na podlagi ocene neposredne škode in predloga za odpravo posledic škode (prvi odstavek 35. člena ZOPNN). Oceno škode za ministrstvo izdela državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami.1 Predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela Program odprave posledic škode v kmetijstvu (drugi odstavek 35. člena ZOPNN). Progam odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada (prvi odstavek 36. člena ZOPNN). S tem programom pa se v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOPNN določijo: - kmetijski pridelki, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšana za več kot 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, - občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu, - kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, - ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in - način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.

11. Zgoraj navedeno določbo zakona, po kateri Program določa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je po presoji sodišča treba razumeti kot zakonsko pooblastilo, da (lahko) ta splošni akt določa (nadaljnje) pogoje, pod katerimi se državna pomoč izplača nosilcu posameznega kmetijskega gospodarstva, če izpolnjuje predpisane značilnosti oziroma pogoje. Program odprave posledic nesreče in pogoji odprave škode namreč ne morejo biti enaki v vseh primerih. Ker je škoda različno obsežna tako po vrsti, kot po obsegu, so tudi ukrepi glede na konkretno vrsto škode lahko različni. Program se sprejme na podlagi ocene, ki je narejena za konkretno škodo na vseh poškodovanih površinah in je zato lahko prilagojen okoliščinam konkretne naravne nesreče, razpoložljivim proračunskim sredstvom za te namene in pogojem, pod katerimi je državna pomoč dopustna. Zato je tudi določanje nadaljnjih pogojev (kot je to npr. pogoj, da država škodo povrne, če ta presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu) v Programu, ki se nanaša na konkretne posledice določene škode, po presoji sodišča zakonito.2

12. Za oceno, ali je tožnik upravičen do sredstev, je torej treba upoštevati točko 5. 4 Programa, ki določa dva pogoja za dodelitev sredstev. Eden je ta, da je končna ocena škode na posameznem GERK-u v višini najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega proizvoda, drugi pogoj pa je, da mora škoda presegati 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva.

13. V obravnavani zadevi med strankama ni bilo sporno, da tožena stranka zemljišč z GERK-i, za katere je tožeča stranka uveljavljala povračilo škode zaradi uničenega žita, ajde, bele gorjušice in oljne redkve ni upoštevala pri izračunu poškodovanosti kultur, jih je pa upoštevala na ravni celotne površine kmetijskega gospodarstva tožnika. Prav tako ni bilo sporno, da v prilogi 2 Programa, žita (kot sta npr. pšenica in ječmen) niso bila uvrščena med kulture, za katere je bilo predvideno povračilo škode.

14. Sporno pa je bilo, ali je pravilna odločitev tožene stranke, ki je zahtevek za povrnitev škode zavrnila iz razloga, ker je povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske proizvodnje tožnika znašala 25,71 % in je bila torej nižja od 30 %, kar se kot najnižja meja po ZOPNN upošteva za dodelitev sredstev za povračilo škode. Prav tako je bilo sporno, katere površine se pri izračunu škode upoštevajo v formuli, ki jo predpisuje točka 5.4 Programa.

15. Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Citirana določba zakona določa, da ima upravičenec pravico do sredstev zaradi suše, če povzroči škodo na več kot 30-ih % običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Da se upošteva celotna letna kmetijska proizvodnja določenega kmetijskega gospodarstva neposredno izhaja tudi iz šestega odstavka člena 25 Uredbe (EU) št. 702/2014. Slednja v citiranem členu dopušča možnost, da se izpad dohodka lahko izračuna bodisi na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva bodisi na ravni posameznega pridelka ali živine.

16. V točki 5.4 Programa je bilo določeno, da se sredstva dodelijo, če je končna ocena škode na posameznem GREK-u v višini najmanj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje. Prav tako je bila v točki 5.4 Programa določena formula, po kateri se izračuna izpolnjevanje drugega pogoja glede preseganja 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, pri čemer se v števcu pri izračunu upoštevajo poškodovane površine tistih GERK-ov, na katerih so bili posejani kmetijski pridelki, ki so izrecno določeni v Prilogi 2 Programa, v imenovalcu pa vse kmetijske površine (vsi GREK-i) upravičenca.

17. Sodišče ugotavlja, da je navedena formula skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Prav tako je skladna z osmim odstavkom člena 25 Uredbe EU št. 702/2014, ki določa, da se škoda zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, izračuna na ravni posameznega upravičenca (kar pomeni, da mora biti v imenovalcu zajeto celotno kmetijsko gospodarstvo). Zato ureditev izračuna na ravni letne proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva, kot ga predvideva ZOPNN in Program vlade ni v nasprotju z Uredbo (EU) št. 702/2014.3

18. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako. Nasprotno, na podlagi Programa nihče od kmetijskih proizvajalcev zaradi posledic suše v letu 2017 za poškodovana žita ni prejel denarne pomoči. Prav tako so se pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje vsem proizvajalcem v imenovalcu formule upoštevala vsa zemljišča, ki sodijo v okvir posameznega kmetijskega gospodarstva.

19. Tožbene navedbe, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, zakaj GERK-i z žiti niso bili vključeni v ocenjevanje, da ni razvidna pravna podlaga za navodilo komisijam, da se škode na žitih ne ugotavlja, in da bi bilo treba pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti upoštevati zgolj poškodovane kmetijske površine so tako neutemeljene.

20. Tožnik je nadalje oporekal odločitvi tožene stranke tudi v delu, ker je slednja ocenjevala le določene kulture, med njimi pa ni ocenila ajde, oljne redkve in bele gorjušice, ki so na dan škodnega dogodka 20. 7. 2017 bili zasejani na njegovi kmetiji, GERK-i s temi kulturami pa so bili izločeni. Navedeno izhaja tudi iz pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo, prav tako je tožnik na glavni obravnavi dne 15. 6. 2021 še pojasnil, da je tožena stranka očitno drugim kmetom navedene posevke upoštevala pri oceni škode, saj se ajda v Seznamu poškodovanih pridelkov v Programu nahaja na strani 18 pod številko 1, bela gorjušica pod številko 2 in oljna redkev pod številko 66. Zaradi tega je bil prav tako neenako pravno obravnavan z drugimi kmeti, ki jih je zadela suša v letu 2017. 21. Tožnik je v pritožbi pojasnil, da je dobil že izpolnjen obrazec, ki ga je izpolnila občinska komisija in ni imel vpliva na zapis oziroma obseg vloge, saj je dejansko škodo ocenjevala komisija. Le-to je potrdil tudi ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi dne 15. 6. 2021, ko je izpovedal, da je oceno škode podala komisija brez njegovega sodelovanja, sam pa je zahtevke za oceno škode zgolj podpisal na Občini Murska Sobota. Sodišče tožniku sicer verjame, da je navedene obrazce zgolj podpisal, podatke pa je vnesla komisija, saj že iz prvega odstavka 55. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (v nadaljevanju Uredba) izhaja, da mora biti vsaka škoda dokazana z ustreznimi listinami, ki jih priskrbi in predloži oškodovanec, izpolni pa komisija za oceno škode ali pooblaščeni cenilec, pri čemer se dokumentiranje škode izvede na Obrazcih 1-8, ki so sestavni del te uredbe. Poleg komisije in cenilca, ki s podpisom potrdita cenitev škode na zapisniku o ogledu, le-to potrdi tudi oškodovanec.

22. Prvi odstavek 55. člena Uredbe tako določa, da oškodovanec s podpisom potrdi, da je bil seznanjen s cenitvijo škode, zapisnikom o ogledu oziroma podatki, na podlagi katerih se bo škoda ocenila. Navedeno pomeni, da kljub temu, da je obrazce 2 izpolnila komisija za ocenjevanje škode in je le-ta vpisala podatke o GREK-ih s poškodovanimi kulturami – sojo in koruzo (dokazi B4 sodnega spisa), je tožnik kot oškodovanec s svojim podpisom na teh obrazcih potrdil, da je bil seznanjen s podatki, na podlagi katerih se bo škoda ocenila. To pa so v konkretnem primeru bili GREK-i s koruzo in sojo, ne pa tudi GERK-i z ajdo, oljno redkvijo in belo gorjušico, kar je tožnik navajal šele v pritožbi zoper odločbo Agencije in v tožbi. Ker je tožnik s podpisom potrdil podatke o nastali škodi na obrazcih 2, je s tem pristal na to, da so se v postopku izračuna škode upoštevali zgolj GERK-i s poškodovano koruzo in sojo.

23. V skladu s tretjim odstavkom 55. člena Uredbe pa lahko oškodovanec ne glede na prvi odstavek tega člena v šestih mesecih po izvršeni cenitvi škode zahteva ponovno cenitev škode, ki je ob prvi cenitvi ni bilo mogoče v celoti ugotoviti glede na vrsto poškodb (ob potresu poškodovane nosilne stene, pa so vidne le razpoke in podobno), oškodovanec pa je škodo prijavil oziroma storil vse, da bi bila škoda ocenjena. Tožnik bi torej lahko v šestih mesecih po popisu škode s strani komisije predlagal ponovno cenitev, če bi pred ali ob podpisu obrazcev 2 na Mestni občini Murska Sobota izrazil oziroma ugovarjal, da naj se upoštevajo tudi GERK-i s poškodovano ajdo, belo gorjušico in oljno redkvijo. Tožnik je sicer izpovedal, da ni imel možnosti kjerkoli povedati, da mu je škoda nastala tudi na teh posevkih, vendar je sodišče prepričano, da bi tožnik lahko na Mestni občini Murska Sobota pred ali ob podpisu obrazcev 2 pisno ali na zapisnik podal tak ugovor in si s tem zagotovil ponovno ocenjevanje škode.

24. Sodišče tako ugotavlja, da ni podana kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvi njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Tožnik namreč v nobenem primeru ni bil neenako obravnavan z drugimi kmeti, prav tako ni zahteval ponovne cenitve škode.

25. Po obrazloženem so pravilni pravni in dejanski zaključki tožene stranke, ki je povprečno stopnjo poškodovanosti kmetijske pridelave tožeče stranke izračunala po formuli iz točke 5.4. Programa v višini 25,71 % in pri tem v števcu upoštevala poškodovane GERK-e s koruzo in sojo, v imenovalcu pa vse GREK-e, ki sodijo v tožnikovo kmetijsko gospodarstvo (tudi tiste z žiti, ajdo, belo gorjušico in oljno redkvijo), v posledici česar tožeča stranka ni upravičena do povračila škode. Prav tako se sodišče strinja z navedbami tožene stranke, da dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč ne predstavlja dejanske povrnitve škode, temveč gre za delno povrnitev s strani države kot državne pomoči, ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni v zakonu in Programu.

26. Neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe, da je izpodbijana odločba neobrazložena, v posledici česar je naj ne bi bilo mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Prvostopni organ je sicer dokaj skopo obrazložil izračun povprečne stopnje poškodovanosti tožnikovega kmetijskega gospodarstva, je pa navedeno dopolnil pritožbeni organ4 z obrazložitvijo formule in vseh relevantnih podatkov, ki so bili upoštevani pri izračunu. Pri tem je pritožbeni organ tudi pojasnil, kje je podatke o površinah kmetijskih površin, ki spadajo v tožnikovo kmetijsko gospodarstvo pridobil (Register kmetijskih gospodarstev).

27. Ob tem, ko sodišče tudi ni našlo drugih uradno upoštevnih kršitev določb upravnega postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

28. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Državna komisija za oceno škode slednjo oceni na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS št. 67/03 in spremembe). 2 Tako sodba UPRS I U 2338/2018-14 z dne 15. 10. 2019 in II U 363/2018 z dne 6. 5. 2021. 3 Uredba Evropske komisije (EU) št. 702/2014 v šestem odstavku 25. člena določa, da se izpad dohodka lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine. 4 Tako sodba UPRS III U 337/2010 z dne 3. 12. 2010.