Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A. A. (1) in na podlagi oporoke zapustnice z dne 26. 10. 1994 za dedinjo njenega premoženja razglasilo hči B. B. (2) in zemljiški knjigi odredilo, da pri nepremičnini zapustnice v zemljiški knjigi vknjiži lastninsko pravico na dedinjo B. B. (3).
2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija zakonita dedinja C. C. zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prisodi zakoniti dedni delež, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da je na sodišče 7. 11. 2018 poslala izjavo, da oporoko sicer priznava, uveljavlja pa nujni dedni delež, ki ji po zakonu pripada. Navedla je, da je izjava z dne 6. 4. 1999 o odpovedi neuvedenega dedovanja neveljavna, ker bi morala biti zapisana v obliki notarskega zapisa in ne le overjena pri notarju. Absolutna bistvena kršitev postopka pa je podana, ker se sodišče glede njenih navedb v obrazložitvi odločbe ni opredelilo in niti ni navedlo, ali je hiša v K. vredna toliko, da dosega višino nujnega dednega deleža. 3. Oporočna dedinja je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo z navedbo, da pritožba po nepotrebnem podaljšuje zapuščinski postopek.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz določila 47. člena Zakona o notariatu sledi, da mora imeti sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju obliko notarskega zapisa in da so pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno neveljavni (48. člen). Zato je zaključek sodišča, da se je D. D. (pokojni oče pritožnice) dedovanju odpovedal, materialno pravno zmoten. Posledično je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se v obrazložitvi sklepa ni opredelilo do navedb zakonite dedinje po pokojnem D. D., da se priglaša za dedovanje. Zato je pritožba zakonite dedinje utemeljena in ji je bilo potrebno ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje pravilni uporabi določilo materialnega prava in odpraviti absolutne bistvene kršitve postopka, na katere je opozorjeno v tej obrazložitvi (3. točka 365. člena ZPP).
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče, nasprotno stranko. O njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357.a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (355. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. člena ZPP). V postopku pred Vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP).