Jedro

Tako pri določitvi kot pri zvišanju preživnine se upoštevajo nadpovprečne možnosti obeh otrokovih staršev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodibjano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je tako leta 1996 določeno preživnino, ki nazadnje valorizirana znaša 39.788,00 SIT mesečno, za čas od 1.7.1998 do 30.3.1999 zvišalo na 47.900,00 SIT mesečno, za čas od 1.4.1999 do 30.9.1999 na 50.000,00 SIT, od 1.10.1999 dalje pa na 60.000,00 SIT mesečno. Višji zahtevek (do 70.000,00 SIT) je zavrnjen, tožencu pa naloženo, da tožniku povrne 28.350,00 SIT pravdnih stroškov. Proti sodbi se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec s predlogom, da se spremeni tako, da se preživnina za čas od 1.10.1999 dalje določi v znesku 50.000,00 SIT, v ostalem pa se tožbeni zahtevek zavrne. Meni, da tožnik predvsem ni uspel dokazati, da so se njegove potrebe v času od 4.6.1998 do pričetka študija na pravni fakulteti povečale tako, da bi bilo potrebno povišanje preživnine. Nadpovprečne potrebe tožnika glede na možnosti staršev pa so bile enake že ob razvezi in to dejstvo ne more predstavljati spremenjene okoliščine kot podlage za zvišanje preživnine. Spremenile pa se tudi niso premoženjske razmere staršev, nasprotno ima tožnikova mati sedaj za 38.000,00 SIT višje dohodke. Povečale pa so se tožnikove potrebe z nastopom študija na fakulteti 1.10.1999, od takrat dalje je primerna preživnina 50.000,00 SIT mesečno. Tak znesek zadošča tudi za nadpovprečne potrebe tožnika, če skupne potrebe ocenimo na 110.000,00 SIT, česar prvo sodišče sicer ni storilo. Pritožba ni utemeljena. Tako določitev preživnine za tožnika ob razvezi njegovih staršev, kot tudi sedanje odločanje o zvišanju preživninskega prispevka toženca temelji na dejstvu, da so tožnikove potrebe nadpovprečne zaradi prav takih možnosti obeh staršev. Ob takem izhodišču je torej treba obravnavati tudi sedaj uveljavljane spremenjene okoliščine, ki so podlaga za zvišanje v smislu določila 5. odst. 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS št. 14/89). V okvir višjega standarda, ki je bil tožniku nesporno omogočen pred razvezo staršev, tako nedvomno sodi tečaj angleščine v Angliji, nabava dodatnih knjig s tega področja, pa tudi povečani izdatki za maturantski ples in izlet, kar vse sega v čas med vložitvijo tožbe (junija 1998) in začetkom fakultetnega študija (oktobra 1999). Pritožbena trditev, da spremenjene okoliščine za to obdobje glede na prejšnje običajne izdatke niso izkazane, torej ne drži. Glede na izkazani temelj za zvišanje preživnine za navedene mesece od 1.7.1998 do 30.9.1999 pa so po presoji pritožbenega sodišča primerni tudi določeni zneski, to je 47.900,00 SIT oz. 50.000,00 SIT mesečno. Enako velja glede zvišanega prispevka od 1.10.1999 dalje, saj pritožnik ne navaja nobenega konkretnega razloga o zadostnosti zneska 50.000,00 SIT namesto prisojenih 60.000,00 SIT mesečno. Prvo sodišče tožnikovih konkretnih potreb v času študija sicer res ni posebej ocenjevalo, je pa očitno sledilo njegovi oceni, da te znašajo do 175.000,00 SIT mesečno. Ob izkazanih občutno nadpovprečnih zmožnostih obeh tožnikovih staršev, na katere v pritožbi poudarjeni za 38.000,00 SIT višji materini dohodki bistveno ne vplivajo, je torej na 60.000,00 SIT zvišana toženčeva obveznost od 1.10.1999 dalje primerna in ustrezna določilu 129. člena ZZZDR. Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo potrdilo čl. 368 ZPP/77).