Jedro

V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 36001-9088/2014-24 S 1 z dne 9. 2. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

OBRAZLOŽITEV

1. Z izpodbijanim sklepom o uvedbi obnove postopka dodelitve pravice do nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne izolacije fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe in za ukrep toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi je upravni organ odločil, da se postopek dodelitve te pravice tožnice A.A. obnovi po uradni dolžnosti (1. točka izreka) in se do odločitve v obnovljenem postopku zadrži izvršitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36001-9088/2014-7 O 1 z dne 21. 4. 2015, in pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za nove naložbe, št. 36001-9088/2014 P 1 z dne 28. 4. 2015, sklenjene s tožnico na podlagi navedene odločbe (2. točka izreka) in odločil, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnici na podlagi vloge za dodelitev pravice do nepovratne finančne spodbude za zgoraj opisani ukrep izdana odločba z dne 21. 4. 2015 pod tam navedenimi pogoji, v skladu z odločbo pa je bila sklenjena tudi pogodba s tožnico z dne 28. 4. 2015. Glede na v javnem pozivu določene pogoje za izplačilo, ki med drugim zahtevajo, da so pogoji za izplačilo izpolnjeni, ko organ prejme ustrezne dokumente in dokazila o pravočasni in ustrezni izvedbi naložbe (med drugim fotografije izvedene naložbe), je upravni organ izvedel ogled predmetnih naložb in ugotovil, da so se na stavbi, na kateri sta bili izvedeni naložbi, v novejšem času vršila rekonstrukcijska dela (na novo sta bili na strehi izdelani dve frčadi, streha se je podaljšala, v zadnjem delu stavbe je v prvo nadstropje izvedeno dodatno stopnišče z vhodom, v tem delu je streha dvignjena, v prvem nadstropju so bile izvedene tudi nove zasteklitve). Za ta dela bi moralo biti glede na 3. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izdano gradbeno dovoljenje. Naložbi torej ne izpolnjujeta pogojev javnega poziva v razdelkih F in G drugega odstavka 1. točke. Prav tako naložbi nista bili izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi, saj bi morala tožnica za ta dela imeti gradbeno dovoljenje, ki ga (glede na dopis pristojnega upravnega organa za gradnjo in prostor) tožnica ni pridobila. Glede na povedano je podan obnovitveni razlog iz 1. točke 146. h člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), ki ga tudi citira. Organ je izvršitev odločbe zadržal na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnica je vložila tožbo po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po njenem mnenju je bilo z odločitvijo poseženo tudi v njene ustavne pravice iz 14. in 22. člena Ustave. V tožbi je navedla, da se postopek lahko obnovi le ob pogojih, ki jih določa zakon. Obnova je dopustna, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, če je upravni postopek končan z odločbo, ki je dokončna, in če je podan obnovitveni razlog, ki je določen z zakonom. Konkretno obnovitvene razloge, ki so sicer taksativno določeni v 260. členu ZUP, določa 146. h člen ZVO-1, kar pomeni, da materialni zakon določa obnovitvene razloge v tem postopku. Iz akta izhaja, da je organ uvedel postopek obnove iz razloga po 1. točki 146. h člena ZVO-1. Ta razlog opredeljuje ZUP v 2. točki 260. člena in sicer se lahko ta razlog uporabi v primeru, da je bila odločba izdana kot posledica dejanja, ki je kaznivo po zakonu. Obstoj tega obnovitvenega razloga se dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Konkretno iz izpodbijanega akta ne izhaja, da bi obstajal tovrstni primer, torej obnove postopka ni mogoče začeti in je treba sklep odpraviti. Sklep tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (214. člen ZUP), temveč le kronologijo dogodkov. Odločitve torej ni mogoče preizkusiti, še posebno ne glede obnovitvenega razloga. Zato je podana absolutna kršitev določb postopka. Ob tem tožnica še posebej niti ne izpostavlja pravočasnosti uvedbe tega izrednega pravnega sredstva. Tožnica tudi ugovarja, da ji pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost izjave, s čimer je organ kršil 9. in 138. člen ZUP. Organ je sklep in poročilo o ugotovitvah v obnovljenem postopku pridobitve nepovratne finančne spodbude vročil tožnici istega dne in jo pozval, da se v roku 30 dni opredeli do navedb v tem poročilu, v enakem roku pa lahko izpodbija zakonitost tega sklepa. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja obseg obnove, temveč le, da se postopek obnovi in da se izvršitev odločbe iz pogodbe zadrži. Tožnica je zato sodišču predlagala, da akt oziroma oziroma akt odpravi, vrne organu v ponovni postopek in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženec je v odgovoru na tožbo opozoril, da se ZUP uporablja subsidiarno v primerjavi z ZVO-1, zato obnovitvenih razlogov ni mogoče enačiti. V tem primeru je bil uporabljen obnovitveni razlog neresničnih podatkov. Ta razlog je bil v ZVO-1 tudi posebej dodan glede na iz prakse izvirajoče primere. Gre za samostojen razlog, ki ne terja predhodno pravnomočne sodbe. V nadaljevanju je povzel določene ugotovitve iz izpodbijanega sklepa in predlagal zavrnitev tožbenega zahtevka.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o uvedbi obnove postopka dodelitve pravice do nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje topotne izolacije fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe in za ukrep toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi po uradni dolžnosti v obsegu dodelitve pravice do nepovratne spodbude in zadržanje izvršitve odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, št. 36001-9088/2014-7 O 1 z dne 21. 4. 2015, in Pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za nove naložbe, št. 36001-9088/2014 P 1 z dne 28. 4. 2015, sklenjene s tožnico na podlagi navedene odločbe. Glede na citirani izrek sklepa se sodišče tako ne strinja z tožničinim ugovorom, da iz izreka izpodbijanega sklepa obseg dovolitve obnove ne izhaja, saj to ne drži. 6. Tožnica nadalje ugovarja, da v obravnavani zadevi obnovitveni razlog ni podan, ker bi kot dokaz temu obnovitvenemu razlogu morala biti izdana pravnomočna sodba kazenskega sodišča. 7. Iz podatkov izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ ocenil, da je v predmetni zadevi podan obnovitveni razlog po 1. točki 146h. člena ZVO-1. Ta določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, proti kateri v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če: je bila (odločba - op. sod.) izdana na podlagi neresničnih podatkov, ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kaznivega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku. Razlogi za obnovo postopka po ZVO-1 so lex specialis v primerjavi z obnovitvenimi razlogi, opredeljenimi v 260. členu ZUP. Slednja določba v 2. točki kot obnovitveni razlog sicer res določa vsebinsko podoben razlog za obnovo postopka kot prej citirana 1. točka 146h. člena ZVO-1, vendar pa ne enakega, saj je po 1. točki 146h. člena ZVO-1 dodana okoliščina neresnični podatki. Za dokazovanje ostalih okoliščin iz 2. točke 260. člena ZUP, kot tudi iz 1. točke 146h. člena ZVO-1 (torej odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu) je tako res treba predložiti pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, ki obstoj zatrjevanega kaznivega dejanja kot obnovitveni razlog potrjuje (glej npr. U 1702/98 z dne 14. 6. 2000, VIII Ips 150/96 z dne 15. 4. 1997), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

8. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je organ presodil, da je bila odločba izdana na podlagi neresničnih podatkov, po tem, ko je ugotovil (na podlagi celotne spisovne dokumentacije, zapisnika o ogledu z dne 28. 1. 2016 in fotografij stavbe, posnetih z dne 28. 1. 2016, v povezavi s s strani tožnice predloženimi fotografijami stavbe), da so se na stavbi izvedla rekonstrukcijska dela v novejšem času, za katera bi moralo biti tožnici izdano gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1, to pa tudi pomeni, da predmetni naložbi nista bili izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi, točno ZGO-1. Navedeno pa je v nasprotju s pogoji Javnega poziva, ki v razdelkih F in G drugega odstavka 1. točke določa, da je nepovratna finančna spodbuda lahko dodeljena le za stanovanjske stavbe za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu. Naložba pa mora biti tudi izvedena v skladu s pogoji javnega poziva ter veljavnimi predpisi. Organ v obrazložitvi sicer res ni izrecno izpostavil, da je ta obnovitveni razlog podan v delu (da je bila odločba izdana na podlagi) neresničnih podatkov, vendar pa to izhaja iz okoliščin, ki jih organ opisuje in ki so vodile do izdaje sklepa. Tako sklepanje potrjuje tudi odgovor na tožbo, kjer toženec navaja, da je podan obnovitveni razlog izdaje odločbe zaradi navajanja neresničnih podatkov. Za dokazovanje, da je stranka navedla neresnične podatke v vlogi, pa obstoj pravnomočne sodbe kazenskega sodišča ni potreben.

9. Ker pa gre za obnovo postopka po uradni dolžnosti, organu pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni bilo treba seznaniti tožnice z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za izdajo akta. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da se postopek obnovi, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 268. člena ZUP). Izvesti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe. Torej gre za presojo njene kvalificiranosti: ali bi, če bi obstajala ali bila znana ali uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Gre torej za predhodni postopek, v katerem se obravnava abstraktna dopustnost obnove postopka. Glede na povedano ni šlo za kršitev postopka, če tožnici pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost izjave. Tako tudi sodna praksa (sodba Vrhovnega sodišča, I Up 170/2005, sodba Upravnega sodišča, I U 1182/2013, idr.). Da pa je tožnica imela možnost sodelovanja v postopku, pa iz podatkov spisa nedvomno izhaja (pozivi organa tožnici, da predloži fotografije stavbe, vabilo na ogled stavbe, itd.).

10. Se pa sodišče strinja, da v sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Organ je - po tem, ko je opisal dogodke kronološko - povzel svoje ugotovitve o izvedbi del na stavbi, ki je predmet naložbe (in kot jih je sodišče že navedlo v 8. točki obrazložitve), citiral materialnopravne določbe, ki so relevantne za ta primer, obrazložil, da je s tem tožnica kršila pogoje javnega poziva, in sprejel zaključek o obstoju obnovitvenega razloga, pri čemer pa je izostala obrazložitev glede pravočasnosti uvedbe postopka obnove, kar tudi konkretno ugovarja tožnica. V 263. členu ZUP so namreč določeni roki, v katerih lahko stranka predlaga obnovo postopka, na te roke pa je vezan tudi upravni organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Tožnica ima tako prav, da ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč stališčem postopka, ki izhajajo iz te sodbe, o zadevi ponovno odločiti.

12. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).