Jedro

Za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo je pristojnost tisto sodišče, ki je opravilo izvršbo na podlagi predloga za izvršbo.

Izrek

Za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom I 27/2008 z dne 16.4.2008 odločilo, da ni krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo upnika A. R. zoper dolžnika R. V. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Murski Soboti, ki je svojo pristojnost zavrnilo in sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da dolžnik nima prebivališča na njegovem območju, poleg tega pa gre za nasprotno izvršbo, za katero je pristojno sodišče, pri katerem je bila opravljena izvršba.

Za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. je tekla pod opravilno številko In 317/2006 na predlog upnika R. V. izvršba zoper dolžnika A. R. A. R. je 22.1.2008 vložil pri istem sodišču predlog za nasprotno izvršbo zaradi izterjave 4.199,43 EUR, češ da je svoj dolg »preplačal« za prej navedeni denarni znesek. Okrajno sodišče v Domžalah se je izreklo za krajevno nepristojno z argumentom, da dolžnik nima stalnega prebivališča na njegovem območju. To sicer drži (Globoko se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Brežicah), a je za odločitev o tem kompetenčnem sporu nepomembno.

Bistveno je, da ni bil vložen predlog za izvršbo po določbi prvega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ), s katerim bi bilo procesno razmerje med strankama glede določene terjatve prvikrat vzpostavljeno, pač pa predlog za nasprotno izvršbo po določbi 67. člena ZIZ, ki ga je mogoče vložiti le, ko je izvršba že opravljena in je podan kateri od (petih) taksativno navedenih razlogov, zaradi katerih sme dolžnik zahtevati, da mu mora upnik vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil. Skupni imenovalec vseh zakonskih razlogov za nasprotno izvršbo je, da je upnik v izvršbi prejel več, kot mu po izvršilnem naslovu pripada oziroma da je bilo dolžniku zarubljeno več, kot bi mu glede na omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ) smelo biti, končni rezultat izvršbe pa je zato nezakonit. Ko je stadij opravljanja izvršbe že končan, je nezakonito stanje mogoče odpraviti le še z nasprotno izvršbo, ko gre za nadomestne stvari (tudi denar), in s tožbo s kondikcijskim zahtevkom, ko gre za nenadomestne stvari, ki jih ni mogoče več vrniti (ker so se na primer uničile, porabile in podobno).(1) Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe.(2) Teče na podlagi predloga dolžnika (prvi odstavek 67. člena ZIZ), ki ga sodišče vroči upniku, da se o njem izjavi (prvi odstavek 68. člena ZIZ). Podlaga za nasprotno izvršbo je pravnomočen in izvršljiv sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu in upniku naložilo, da mora v 15 dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (69. člen v zvezi s četrtim odstavkom 68. člena ZIZ). Vse navedeno napotuje na presojo, da je za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo podana funkcionalna pristojnost tistega sodišča, ki je izvršbo na podlagi predloga za izvršbo opravilo.(3) Potrjuje jo namen instituta nasprotne izvršbe: dolžniku naj bo čimprej vrnjeno tisto, kar mu je bilo nezakonito odvzeto.(4) Glede na navedeno je za odločitev o dolžnikovem predlogu za nasprotno izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Op. št. (1): Aleš Galič, Matjaž Jan in Hinko Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Komentar novele in uvodna pojasnila, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2002, stran 236. Op. št. (2): Siniša Triva, Vladimir Belajec in Mihajlo Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, Zagreb 1980, stran 76. Op. št. (3): Ibidem, stran 73.Op. št. (4): Tako sklep III R 17/96 tega sodišča.