Jedro

Stvarno in krajevno sodišče je eno večjih okrožnih sodišč v državi, uslužbenka tega sodišča, ki dela ne opravlja na pravdnem oddelku, zaradi česar ne bo imela možnosti (in še manj dolžnosti) vpogledovanja v spis ali neformalnega vplivanja na sojenje, pa ni niti stranka konkretenega pravdnega postopka, niti zakonec pravdne stranke, pač pa bivša žena toženca.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je predlagal, naj skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi varovanja objektivnosti in videza nepistranskosti sojenja krajevno pristojnost v uvodoma navedeni zadevi prenese z Okrožnega sodišča v Celju na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljil s trditvami, da je toženčeva bivša partnerka zaposlena na sodišču, na katerem je bila vložena tožba in bo lahko vpogledala v spis ter z neformalnimi stiki s sodniki in osebjem poskušala doseči privilegirano obravnavo toženca, s katerim sta v prijateljskih odnosih, imata skupnega otroka in sta v intenzivnih stikih. Poleg tega je pričala v kazenskem postopku, iz katerega izhaja škoda, katere povrnitev tožnik zahteva v tem postopku, sodniki istega sodišča pa so že obravnavali predlog, ki ga je zoper njega v nepravdnem postopku po ZPND podala sedanja toženčeva žena A. A. Za uspeh toženca v pravdi je zainteresirana tudi zato, ker v takem primeru ne bodo zmanjšana sredstva tožnika, ki prispeva za preživljenje otroka, slednji pa bo njegov dedič. Predlaga, naj o zadevi odloča Okrožno sodišče v Krškem.

2. Toženec je predlogu nasprotoval in v njem vsebovane trditve zanikal. Njegova bivša žena je zaposlena kot referentka v stečajni pisarni pristojnega sodišča. Živita vsak svoje življenje. Imata dva skupna otroka in medsebojno pa komunicirata ko in kolikor je potrebno zaradi njiju; razmerje med bivšima zakoncema ni tako, kot ga prikazuje tožnik. V kazenskih postopkih se je obravnavalo tožnikovo ravnanje v škodo toženca in njegove sedanje žene A. A., ki je tožnikova bivša žena. Bil je obsojen zaradi zalezovanja bivše žene in izrečen ter nato še podaljšan mu je bil ukrep po ZPND.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi kot krajevno pristojno drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti (delegacijo pristojnosti) v smislu navedene zakonske določbe je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Z institutom delegacije pristojnosti se torej poleg smotrnosti postopka zagotavlja tudi ustavna pravica do nepristranskega sojenja; pravni standard »drugih tehtnih razlogov« namreč zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri (stvarno in) krajevno pristojnem sodišču pristransko.

5. To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi posebnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak poseben položaj je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča praviloma podan (tudi), ko je stranka v postopku sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča,1 in sicer tudi, če je že upokojen,2 ter sodišča, ki ima poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in pristojno sodišče, zaradi česar se sodniki med seboj poznajo in srečujejo,3 v primerih, ko gre za manjše sodišče s kolektivom, ki ga tvori majhno število službeno (in morebiti tudi osebno) medsebojno povezanih sodnikov in sodnih uslužbencev pa tudi, če je stranka postopka uslužbenec sodišča ali njegov zakonec.4

6. Obravnavani primer ni tak. Stvarno in krajevno sodišče je eno večjih okrožnih sodišč v državi, uslužbenka tega sodišča, ki dela ne opravlja na pravdnem oddelku, zaradi česar ne bo imela možnosti (in še manj dolžnosti) vpogledovanja v spis ali neformalnega vplivanja na sojenje, pa ni niti stranka konkretenega pravdnega postopka, niti zakonec pravdne stranke, pač pa bivša žena toženca.

7. Vrhovno sodišče mora imeti ob odločanju o predlogih za prenos krajevne pristojnosti vedno pred očmi vse okoliščine vsakega posameznega primera. V obravnavanem primeru te niso take, da bi bil okrnjen videz nepristranskosti sojenja pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

8. Vrhovno sodišče je zato tožnikov predlog zavrnilo.

1 Glej na primer sklepe I R 54/2018 z dne 12. 4. 2018 in I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019, I R 65/2020 z dne 22. 5. 2020. 2 Primerjaj s sklepi I R 54/18 z dne 12. 4. 2018, I R 56/2019 z dne 18. 4. 2019 in I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019. 3 Tako na primer sklepa I R 131/2019 z dne 10. 10. 2019, I R 17/2017 z dne 16. 2. 2017. Drugače sklep I R 115/2019 z dne 26. 9. 2019. 4 Glej sklep I R 1/2021 z dne 21. 1. 2021.