Jedro

Po določbi drugega odstavka 137. člena ZD se potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi bi mu šla po smrti njegovega prednika.

Gre le za njuno soglasje k darilnima pogodbama, ki implicira tudi odpoved dedni pravici na predmetu te pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je 19. junija 2024 izdalo sklep o dedovanju po pokojnem A. A., roj. ... in umrlem .... Ugotovilo je, da v zapuščino po zapustniku spada dobroimetje pri Novi KBM d.d. ter neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenija, da zapustnik oporoke ni napravil, da je bil razvezan, da je imel štiri sinove B. B., ,C. C. in D. D., da je sin B. B. umrl pred zapustnikom, da otrok ni imel, C. C., A. A. in D. D. pa so zapustnika preživeli, da se je zapustnikov sin C. C. dedovanju po zapustniku odpovedal in da sta se zapustnikova sinova A. A. in D. D. priglasila k dedovanju na podlagi zakona, vsak do 1/2 zapuščine (I. točka izreka); za dediča na podlagi zakona je razglasilo zapustnikova sinova D. D. in A. A. (II. točka izreka); ugotovilo je, da sta dediča priznala terjatev E. E. (razvezani ženi zapustnika) iz naslova plačila stroškov v višini 1.969,79 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2024 dalje (III. točka izreka); po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je naročilo zapustnikovo dobroimetje pri NKM d.d. in neizplačane pokojninske prejemke izplačati dedičema, vsakemu do polovice (IV. točka izreka); glede odmere sodne takse je ugotovilo, da čiste vrednosti zapuščine ni in se zato sodna taksa ne odmeri (V. točka izreka).

2.Zoper sklep se dedič D. D. (pritožnik) po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Povzema, da je sodišče prve stopnje za dediča po pokojnem A. A. razglasilo D. D. in A. A. S to odločitvijo pritožnik ne soglaša. Navaja, da je A. A. podal dedno izjavo, da se priglaša k dedovanju, sodedič D. D. pa je tej izjavi nasprotoval iz razloga, ker se je A. A. s sporazumom o odpovedi še neuvedenemu dedovanju odpovedal dedovanju po pokojnem očetu. Dedovanju sta se veljavno odpovedala tako C. D. kot tudi A. A. Gre za sporazum, sklenjen v notarskem zapisu notarja F. F., SV 241/02, kar je skladno s takrat veljavnim 137. členom Zakona o dedovanju (ZD). Zato izjava A. A., da sprejema dedni delež, ne more biti veljavna, tekom postopka pa je A. A. podal še izjavo, da se odpoveduje dedovanju po očetu. Vsi ti podatki se nahajajo v sodnem spisu, zato A. A. ne more biti dedič po pokojnem očetu, saj se v primeru veljavne odpovedi dedovanju šteje, da je A. A. umrl pred zapustnikom. Zato tudi ni veljavna njegova dedna izjava, da se priglaša k dedovanju, ki je bila dana po pooblaščenki G. G. Odpoved bodočemu dedovanju je namreč nepreklicna. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, kot je predlagal v vlogi 3. 6. 2024, torej, da ga sodišče razglasi za dediča in prevzemnika zapuščine po pokojnem očetu in hkrati, da se denarna sredstva zapustnika v celoti namenijo za plačilo terjatve E. E. iz naslova pogrebnih stroškov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je skladno z določbama prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) sklep o dedovanju preizkusilo v pritožbeno izpodbijanih delih in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni in pri tem po uradni dolžnosti glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

5.Obseg zapuščine, ki ga je sodišče prve stopnje opredelilo v I. točki izreka, ni pritožbeno sporen, kot tudi ni pritožbeno sporno, da zapustnik A. A. oporoke ni napravil, da je bil razvezan in da je imel štiri sinove, od katerih je sin B. B. umrl pred zapustnikom in ni imel potomcev, sinovi C. C., A. A. in D. D. pa so zapustnika preživeli. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je zapustnikov sin C. C. dedovanju odpovedal, kar prav tako ni pritožbeno sporno. Za ostala dva sinova, A. A. in H. H., je ugotovilo, da sta se priglasila k dedovanju na podlagi zakona in da sta dediča po zapustniku vsak do 1/2 zapuščine.

6.Pritožnik nasprotuje sklepu sodišča prve stopnje v delu, da je brat A. A. dedič po pokojnem očetu. Uveljavlja, da dedna izjava A. A., da se priglaša k dedovanju po očetu in sprejema svoj dedni delež, podana po pooblaščenki G. G., ni veljavna, ker se je A. A. s sporazumom, sklenjenem v notarskem zapisu notarja F. F. SV 241/02, odpovedal neuvedenemu dedovanju po očetu, tekom postopka pa je podal še izjavo, da se odpoveduje dedovanju po očetu, vsi podatki pa so v sodnem spisu.

7.Spisovno gradivo potrjuje, da je na zapuščinski obravnavi 1. 3. 2024 pritožnik po pooblaščenki izpostavil v notarskem zapisu SV 241/02 z dne 12. 2. 2002 sklenjeno darilno pogodbo in darilno pogodbo za primer smrti, katere sklenitelj kot darovalec je bil zapustnik, pri notarskem zapisu pa sta sodelovala tudi A. A. ml. in C. D., ta notarski zapis pa po navedbi na zapuščinski obravnavi (enako tudi v pritožbi) vsebuje tudi sporazum o neuvedenem dedovanju po 137. členu ZD, saj sta se navedena sinova odpovedala uveljavljati vračilo daril po tej pogodbi in se odpovedala nujnemu deležu po tej pogodbi.

8.Po določbi drugega odstavka 137. člena ZD se potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi bi mu šla po smrti njegovega prednika. Za takšen sporazum je po Zakonu o notariatu (ZN) predpisana stroga obličnost1 . V obravnavanem primeru v notarskem zapisu SV 241/02, na katerega se sklicuje pritožba2 , ne gre za tak sporazum. Notarski zapis vsebuje darilno pogodbo in pogodbo za primer smrti, iz vsebine slednjih (4. točka) pa izhaja le, da sta sopogodbenika A. A. in C. C. izrecno izjavila, da se s pogodbama strinjata in da se odpovedujeta pravici uveljavljati vračunanje daril po tej darilni pogodbi oziroma se odpovedujeta nujnemu deležu po tej darilni pogodbi. Gre torej le za njuno soglasje k darilnima pogodbama, ki implicira tudi odpoved dedni pravici na predmetu te pogodbe. V ugotovljenem obsegu zapuščine, ki ni pritožbeno izpodbijan, nepremičnin ni, niti pritožbeno ni zatrjevano, da bi nepremičnine, ki so predmet tega notarskega zapisa, spadale v zapuščino.

9.Sodišče prve stopnje je skladno s spisovnimi podatki ugotovilo, da se je dedovanju po pokojnem očetu odpovedal le si C.C3 Pritožba svoje navedbe, da se je tekom postopka dedovanju odpovedal tudi A. A. ml., ne konkretizira, v spisovnem gradivu, na katerega se zgolj posplošeno sklicuje, pa ta pritožbena navedba nima opore.

10.Ob obrazloženem se tako pokažeta pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava za neutemeljena. Postopkovnih kršitev pritožba ne očita, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

11.Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Glej določbe člena 43, 47/3, 51/I tč. 1 Zakona o notariatu.

2Glej priloge A4, A5, tudi A15 v spisu.

3Glej dedno izjavo z dne 22. 2. 2024 ter tudi še 15. 5. 2024 v spisu.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 137

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.