Jedro

S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.

ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Zoper sklep se pritožuje B., d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnik). Zaradi narave odločitve višje sodišče pritožbenih navedb ne povzema.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se zaradi statusnega preoblikovanja strinja s prenosom dolga s T., s.p., na B., d.o.o. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožbo lahko vloži le oseba, ki ima procesno legitimacijo zanjo. To imata v izvršilnem postopku upnik in dolžnik kot stranki postopka, druge osebe pa le, če se nanje izpodbijani sklep ali njegov del neposredno nanaša. Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je v skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba nedovoljena.

6. V konkretnem primeru je bil sklep o izvršbi izdan zoper dolžnika T., s.p., torej samostojnega podjetnika, ki mu je bil sklep 30. 1. 2014 tudi vročen. Zoper sklep o izvršbi je 6. 2. 2014 vložila vlogo, ki jo je opredelila kot pritožbo, pravna oseba B., d.o.o. Vlogo je sodišče prve stopnje štelo kot ugovor dolžnika - samostojnega podjetnika in o njej odločilo z izpodbijanim sklepom. Ni torej odločilo o vlogi pravne osebe, saj je ni navedlo niti kot stranko niti kot udeleženca v tem postopku (le samostojni podjetnik je namreč kot dolžnik opredeljen v uvodu sklepa, iz vsebine sklepa oziroma drugih podatkov spisa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče pritožniku podelilo položaj stranke).

7. Ker pritožnik v tem postopku nima položaja niti stranke niti druge osebe, na katero bi se izpodbijani sklep nanašal, je njegova pritožba nedovoljena in jo je treba na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči. 8. Višje sodišče pa kljub takšni odločitvi pojasnjuje, da s prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1) in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe. Predlog za izvršbo je bil namreč vložen zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, kar pomeni zoper fizično osebo (šesti odstavek 3. člena ZGD-1), saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt, ki s prenosom podjetja na kapitalsko družbo (pritožnika v tej zadevi) ni prenehal obstajati. Ne gre torej za kontinuiteto med nosilci podjema, kar je značilnost formalnih statusnih preoblikovanj, temveč za materialno statusno preoblikovanje (1).

9. Na strani upnika je izbira, zoper katero osebo bo vložil predlog za izvršbo. Postopek izvršbe (na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine) se namreč vedno uvede na predlog upnika (prvi odstavek 2. člena ZIZ), izjema velja le za postopek po uradni dolžnosti. Do vstopa novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo lahko pride le na predlog upnika, pod pogoji, določenimi v 24. členu ZIZ. ZIZ (niti ZPP ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ) ne predvideva, da bi v postopek lahko sam vstopil novi dolžnik namesto prvotnega, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo, opredeljeno v 667. členu ZGD-1. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe, pritožnika v tem postopku. Do vložitve pritožbe se v konkretnem primeru to ni zgodilo, zaradi česar tudi ni mogoče šteti, da bi pritožnik v tej fazi postopka že vstopil v postopek kot dolžnik in zato imel pravico do pritožbe.

10. Višje sodišče še pojasnjuje, da na presojo, ali ima pritožnik pravico do pritožbe, ne vpliva dejstvo, da je S. M., ki je kot fizična oseba po izbrisu podjetja dolžnik v tem izvršilnem postopku, hkrati tudi direktor pravne osebe - pritožnika. Gre namreč za dva različna subjekta, fizično osebo in pravno osebo, katere direktor je njen zakoniti zastopnik. Ne vpliva tudi dejstvo, izhajajoče iz podatkov v spisu, da dolžnik S. M. kot fizična oseba sploh ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom odločilo, kot da je ugovor vložil. To odločitev bi kot stranka postopka s pritožbo smel izpodbijati le S. M. kot fizična oseba, ki pa pritožbe ni vložil, zaradi česar je sklep, ki mu je bil tudi vročen (sicer z označbo samostojnega podjetnika, vendar kljub temu kot fizični osebi), postal pravnomočen.

11. Višje sodišče pa še pripominja, da naj sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku odloči o vlogi pravne osebe z datumom 5. 2. 2014, ki jo je obravnavalo le kot ugovor dolžnika - fizične osebe, presodi pa naj tudi, ali je upnikov odgovor na pritožbo šteti kot predlog za vstop družbe B., d.o.o., v ta izvršilni postopek (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

(1) Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 63/2012 z dne 23. 5. 2014 in Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, Uvodni komentar S. Preliča k Sedmemu poglavju (str. 911 in nadaljnje).