Jedro

S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Zmotno je namreč stališče, da v primeru, če ima obdolženec zagovornika, ZKP ne zahteva osebne vročitve sodnih pisanj obdolžencu. In ker obdolženec sodnih pisanj (vabil na glavne obravnave, sodb, plačilnih nalogov...) ni dvigoval, kljub številnim obvestilom pošte (točka 5 in 6 izpodbijanega sklepa), je bilo sodišče primorano opraviti vročitev preko detektivke.

Izrek

Pritožba obsojenega B.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da je obsojeni B.P. na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga dolžan plačati znesek 174,50 EUR, kar predstavlja krivdno povzročene stroške kazenskega postopka, nastale z vročitvami sodnih pisanj.

2. Zoper tak sklep se je obsojeni B.P. pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer pa posameznih pritožbenih razlogov pritožnik ni podrobneje obrazložil, saj ni navedel niti tega, katere konkretne kršitve iz 371. in 372. člena ZKP ima v mislih. Iz vsebine pritožbenih navedb pa je bilo razbrati, da ne soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, ki mu je naložilo v plačilo stroške, nastale z vročanjem sodnih pisanj preko vročevalke. Pritožnik namreč meni, da ker je imel zagovornika, osebna vročitev sploh ni bila potrebna in bi zadostovala nadomestna vročitev, od vročitve pa je tudi poteklo že več let in po tolikšnem času sodišče tudi ni več upravičeno zahtevati povrnitve stroškov.

3. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Zmotno je namreč stališče, da v primeru, če ima obdolženec zagovornika, ZKP ne zahteva osebne vročitve sodnih pisanj obdolžencu. In ker obdolženec sodnih pisanj (vabil na glavne obravnave, sodb, plačilnih nalogov...) ni dvigoval, kljub številnim obvestilom pošte (točka 5 in 6 izpodbijanega sklepa), je bilo sodišče primorano opraviti vročitev preko detektivke.

4. Da je obdolženec dolžan poravnati tudi krivdno povzročene stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom, ko bodo vsi stroški priglašeni, pa je bilo odločeno že s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 6330/2016, ki je postala pravnomočna 6. 6. 2018, pri čemer je bila obsojenčeva zahteva za varstvo zakonitosti s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 5. 2020 zavrnjena. Izpodbijani sklep je bil izdan 26. 10. 2021, kar pomeni, da je bilo o že navedenih stroških odločeno (tudi pravnomočno) v petih letih po pravnomočnosti sodbe, torej pravica sodišča do izdaje sklepa ni zastarala, zaradi česar je neutemeljeno tudi pritožnikovo sklicevanje na potek časa od datumov vročanja sodnih pisanj.

5. Ob navedenem, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.