Jedro

Sodišče prve stopnje mora najprej pridobiti dolžnikovo izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, saj je to procesna predpostavka za odločanje o predlogu in se ob nepredložitvi predpisane izjave predlog za začetek postopka odpusta obveznosti mora zavreči, seveda če je pred tem sodišče storilo vse za odpravo te nepravilnosti. Res je na prvi pogled videti nesmiselno, da bi se dolžnika pozivalo na predložitev izjave, kadar ovire za odpust obveznosti obstajajo. Vendar pa je treba upoštevati, da so dolžniki v postopkih osebn383 ega stečaja praviloma prava neuke osebe, podaja izjave pa jim tudi omogoči, da se zavejo, kakšne ovire za odpust obveznosti lahko obstajajo, in se jim s tem da tudi možnost razmisliti, ali bo tak predlog sploh lahko uspešen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi, 2. točka izreka tega sklepa pa se spremeni tako, da se predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) zavrnilo predlog za odpust obveznosti in 2.) zavrnilo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da predloga za odpust obveznosti sploh ni vložila. Uporabila je obrazec na spletu in v skladu z njim predlagala dolžino preizkusne dobe. 10. 12. 2016 bo podala prošnjo za izbris obsodbe, tako da bodo podani pogoji za začetek odpusta obveznosti, ki ga lahko predlaga vse do končanja stečajnega postopka. Razumnost predloga za začetek osebnega stečaja je treba obravnavati z vidika upnikov, da pridejo do poplačila terjatev, in z vidika dolžnikovega položaja, ko ima v okviru osebnega stečaja možnost doseči odpust obveznosti – tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013, ko je presojalo pravico do brezplačne pravne pomoči. Dolgovi izhajajo iz aktivnega družbeništva v družbi R. d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra, sedaj pa se vodi stečajni postopek nad premoženjem te izbrisane družbe. Do dolgov družbe je prišlo zaradi neplačevanja dolžnikov in neizplačila odškodnine. V letu 2010 se je sicer zaposlila kot zavarovalni zastopnik, vendar dela ni mogla opravljati, ker sodišče ni soglašalo z izvzemom potnih stroškov iz izvršbe. Grozi ji tudi odpoved najemne pogodbe za stanovanje. S postopkom osebnega stečaja bi se ustavili tudi izvršilni postopki in pritiski izvršiteljev. Kot podjetnica je poravnala vse dolgove do države.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je dolžnica smiselno predlagala odpust obveznosti, saj je predlagala triletno preizkusno dobo, pri čemer pa zaradi obstoja ovir za odpust obveznosti dolžnice ni pozvalo na predložitev izjave, da teh ovir ni. Nasprotno pa dolžnica v pritožbi navaja, da predloga za odpust obveznosti sploh ni podala, zapis o preizkusni dobi pa je v predlogu zgolj zato, ker je tak predlog našla na internetu.

5. V predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je zapis: "Preizkusna doba v stečajnem postopku, ki jo predlagam je tri leta", o odpustu obveznosti sploh ni govora, predlog tudi ne vsebuje izrecnega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti, prav tako dolžnica ni predložila predpisane izjave o neobstoju ovir za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (2. odstavek 398. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Glede na navedeno in izrecno izjavo dolžnice, da niti ni želela predlagati odpusta obveznosti, višje sodišče ugotavlja, da tak predlog ni bil vložen. Dolžničina vloga je bila glede odpusta obveznosti vsaj nejasna. Ne glede na navedeno pa višje sodišče tudi ocenjuje, da mora sodišče prve stopnje najprej pridobiti dolžnikovo izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, saj je to procesna predpostavka za odločanje o predlogu in se ob nepredložitvi predpisane izjave predlog za začetek postopka odpusta obveznosti mora zavreči, seveda če je pred tem sodišče storilo vse za odpravo te nepravilnosti. Res je na prvi pogled videti nesmiselno, da bi se dolžnika pozivalo na predložitev izjave, kadar ovire za odpust obveznosti obstajajo. Vendar pa je treba upoštevati, da so dolžniki v postopkih osebnega stečaja praviloma prava neuke osebe, podaja izjave pa jim tudi omogoči, da se zavejo, kakšne ovire za odpust obveznosti lahko obstajajo, in se jim s tem da tudi možnost razmisliti, ali bo tak predlog sploh lahko uspešen. Ta možnost dolžnici ni bila dana, njena navedba o preizkusni dobi pa je bila sama po sebi tudi nejasna. Ker dolžnica v pritožbi izrecno izjavlja, da predloga za odpust obveznosti ni podala in iz pritožbe tudi izhaja, da vsaj zaenkrat tega namena še ne zasleduje, je višje sodišče njeni pritožbi ugodilo in 1. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Kot je navedla že dolžnica, pa tudi sodišče prve stopnje, ima postopek osebnega stečaja dva namena. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa 1. odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Dejansko stanje, da dolžnica ni zaposlena in da nima premoženja, ni sporno, njen edini dohodek je denarna socialna pomoč. Iz tega pa nedvomno izhaja, kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja, enakomernega in vsaj delnega poplačila upnikov, ni mogoče doseči. 7. Prav tako pa je pravilna tudi ugotovitev, da stečajna dolžnica ne more doseči niti sekundarnega namena postopka osebnega stečaja, ki je v odpustu obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Odpust obveznosti namreč ni dovoljen, če obstaja kakšna ovira zanj iz 399. člena ZFPPIPP. Ena od ovir za odpust obveznosti obstaja, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Podatke o obstoju te ovire stečajno sodišče pridobi iz kazenske evidence (1. odstavek 400. člena ZFPPIPP), ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje.

8. Navedeno pomeni, da stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki še ni izbrisano. Zato odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja ne more doseči, saj je neizbrisana kazenska obsodba za tako kaznivo dejanje absolutna ovira za odpust obveznosti.

9. Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika, dolžnica pa s postopkom osebnega stečaja svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati. Dejstvo je, da ne obstaja premoženje, prav tako pa tudi ne prihodki dolžnice, iz česar bi se oblikovala stečajna masa, iz katere se poplačujejo stroški postopka osebnega stečaja in terjatve upnikov. V takem primeru, ko stečajne mase ni ali pa ta ne zadošča niti za poplačilo stroškov postopka osebnega stečaja, sodišče takoj po tej ugotovitvi konča stečajni postopek (primerjaj 1. odstavek 378. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Za konkretni primer to ne pomeni, kot meni dolžnica, da bi stečajni postopek tekel vse do takrat, ko bi bila morda njena obsodba izbrisana iz kazenske evidence (pri tem predvideva, da bi se to lahko zgodilo konec leta 2016, torej šele čez dve leti), temveč bi se končal najkasneje v nekaj mesecih. Višje sodišče sicer razume stisko dolžnice, ki je obremenjena z izvršilnimi postopki in obiski izvršiteljev, vendar pa zaščita pred temi postopki ni pravno pomemben razlog za vodenje postopka osebnega stečaja.

10. Navedeno torej pomeni, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica nima pravnega interesa za postopek osebnega stečaja. Vendar pa v primeru pomanjkanja pravnega interesa sodišče predloga ne more zavrniti, temveč ga je treba zavreči. Zato je višje sodišče pritožbi v tem delu delno ugodilo in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžničin predlog zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1 odstavkom 121. člena ZFPPIPP).