Jedro

Kadar je stečajni upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico, upnik pa ima pravnomočen izvršilni naslov samo na ločitveno pravico, ne pa tudi za terjatev, je treba upnika napotiti na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice, ne pa upnika na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve, stečajnega upravitelja pa na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se upnika napoti, da v 15 dneh od vročitve sklepa pred sodiščem ali drugim pristojnim organom začne postopek za ugotovitev obstoja terjatve v znesku 49.264.357,60 SIT s pripadki in ločitvene pravice na nepremičnini, vpisani v vl. št. 544 k.o. Šentlenart za znesek 48.997.160,90 SIT s pripadki.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora stečajni dolžnik iz stečajne mase izločiti dve parceli in ju izročiti upnici Republiki Sloveniji (1. točka izreka sklepa) in napotilo stečajnega upravitelja, da v določenem roku pri sodišču ali drugem organu začne postopek za ugotovitev neobstoja njegove terjatve v višini 49.264.357,60 SIT s pripadki in ločitvene pravice, ki ju je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal (3. točka izreka sklepa).

Zoper sklep se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik. Navedel je, da ni lastnik parcel, navedenih v 1. točki izreka sklepa, ampak je to upnik. Zato naj pritožbeno sodišče v tem delu sklep razveljavi. Glede odločitve iz 3. točke izreka sklepa pa je navedel, da iz sodbe, zaradi katere je bil stečajni upravitelj napoten na postopek za ugotovitev neobstoja terjatve, ni razvidno, za katero hipotekarno izjavo dolžnika gre, s katero naj se dovoli vknjižba zastavne pravice in po kateri naj bi dolžnik prevzel obveznost za terjatev in iz katerega naslova. Zato bi bilo treba na pravdo napotiti upnika.

Pritožba je deloma utemeljena.

Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev priznal upnikovo izločitveno pravico na nepremičninah, navedenih v 1. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje. S tem je bilo ugotovljeno, da je upnica (Republika Slovenija) lastnik teh nepremičnin, ki sta očitno v stečajni masi stečajnega dolžnika. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. odst. 143. člena ZPPSL izdalo sklep, naj se nepremičnini izločita iz stečajne mase in izročita upniku. Pritožbena trditev, da tak sklep ni pravilen in zakonit, zato ne drži. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v 1. točki izreka potrdilo napadeni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev prerekal upničino terjatev v znesku 8.825.035,60 SIT (z obračunanimi obrestmi znaša ta terjatev 49.264.357,60 SIT) in ločitveno pravico (hipoteko na določenih nepremičninah). V prijavi terjatve in ločitvene pravice se je upnica sklicevala na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Krškem Pg ... z dne ..., ki predstavlja izvršilni naslov za pridobitev hipoteke, prijavljene kot ločitvene pravice. Ta sodba pa ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljeno terjatev. Zato je treba po določbi 1. odst. 144. člena ZPPSL napotiti upnika, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev, ne pa stečajnega upravitelja, naj začne pravdo za ugotovitev njenega neobstoja. Kadar je v takem primeru prerekana tudi ločitvena pravica, je potrebno z istim sklepom napotiti upnika tudi na pravdo za ugotovitev obstoja te pravice, čeprav ima zanjo pravnomočen izvršilni naslov. Napotitev stečajnega upravitelja na pravdo na ugotovitev njenega neobstoja je po določbi 5. odst. 143. člena ZPPSL predpisana samo za primer, ko je terjatev priznana, prerekana pa je samo ločitvena pravica. To je tudi smotrno. Ločitvena pravica je namreč stranska pravica, odvisna od obstoja terjatve. Zato je prav, da se tako ugotovitev obstoja terjatve kot tudi ločitvene pravice obravnava v eni pravdi (pravde na ugotovitev (ne)obstoja ločitvene pravice namreč pred zaključkom pravde o ugotovitvi obstoja terjatve sploh ni mogoče končati).

Pritožbeno sodišče je zato po določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbi stečajnega dolžnika v tem delu ugodilo in prvostopni sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da je na pravdo na ugotovitev terjatve in ločitvene pravice napotilo upnika.