Bistveno za terjatve iz 356. člena OZ je, da so bile ugotovljene pred pristojnim organom (v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je to notar). Izvršnica je po drugi strani zasebna listina, ki jo izda dolžnik sam, zahtevana je zgolj pisnost. Čeprav 38. člen ZPreZP-1 res določa, da je izvršilni naslov, vendar to ne vpliva na zastaralni rok za terjatev, ki je v njej navedena.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II.Upnik je dolžan dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 1.116,30 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.
1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o zavarovanju Z 28/2025 z dne 5. 6. 2025 in opravljena dejanja zavarovanja ter zavrnilo predlog za zavarovanje. Predlog za izvršbo namreč temelji na izvršnici, pri čemer je terjatev po izvršnici zastarala na podlagi določbe 41. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1) in na podlagi določbe 349. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
2.Zoper sklep se upnik pritožuje. Predložena izvršnica je popolna in vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva 39. člen ZPreZP-1 in je zato izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za zavarovanje. Ker gre torej za izvršilni naslov, ki je po učinkih blizu neposrednemu izvršilnemu notarskemu zapisu, je sodišče vezano na načelo formalne legalitete, enako pa velja tudi za zastaralni rok. Ko je dolžnikova obveznost enkrat ugotovljena v neposrednem notarskem zapisu, se za njeno zastaranje uporablja zastaralni rok iz prvega odstavka 356. člena OZ. Določba 41. člena ZPreZP-1 se nanaša na predložitev v plačilo, zato namen te določbe ni posegati v siceršnje določbe o zastaranju. V domeni upnika je, ali bi izvršnico uporabil kot plačilni nalog ali kot izvršilni naslov. Tudi sicer pa po določbi prvega odstavka 356. člena OZ vse terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon določa krajši rok. Tudi če bi ZPreZP-1 določal krajši zastaralni rok, ga sodišče ne bi smelo upoštevati.
3.V odgovoru na pritožbo je dolžnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Stališče upnice, da je izvršnica po učinkih enaka neposredno izvršljivem notarskem zapisu, je napačno. Po določbi prvega odstavka 356. člena OZ vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Bistveno za te terjatve je, da so bile ugotovljene pred pristojnim organom (v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je to notar). Izvršnica je po drugi strani zasebna listina, ki jo izda dolžnik sam, zahtevana je zgolj pisnost. Čeprav 38. člen ZPreZP-1 res določa, da je izvršilni naslov, vendar to ne vpliva na zastaralni rok za terjatev, ki je v njej navedena. ZPreZP-1 je namreč namenjen ukrepom za odpravo plačilne nediscipline. S temi ukrepi je zakonodajalec želel doseči, da upniki pridejo hitreje do poplačila svojih terjatev in sicer s posegom v pogodbeno svobodo glede plačilnih rokov, z ureditvijo obveznega večstranskega pobota in z ureditvijo izvršnice, katere namen je, da upnikom ni treba vlagati tožb za pridobitev izvršilnega naslova. Prav zato ZPreZP-1 tudi določa, da mora upnik izvršnico predložiti v plačilo v treh letih od njene izdaje. V druge institute pa zakon ni posegel in zanje veljajo splošna pravila, torej tudi za zastaranje. Ker gre v predmetni zadevi za gospodarsko pogodbo, terjatev iz nje zastara v treh letih1.
6.Zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika, da je terjatev iz izvršilnega naslov že zastarana, je na podlagi povedanega pravilen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).
7.Upnik mora dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v zahtevani višini v znesku 1.116,30 EUR (sestava odgovora na pritožbo, materialni stroški, DDV na odvetniške storitve).
-------------------------------
1Izvršnica sicer pomeni pripoznavo terjatve, zato se z njeno izdajo zastaranje pretrga in začne teči znova. Povedano pa za odločitev ni bistveno.