Jedro

Čeprav je pritožnik šele v pritožbenem postopku obvestil stečajni senat o odkupu terjatve, se šteje, da je s tem pridobil status stečajnega upnika in pravico do vložitve pravnih sredstev zoper odločbe stečajnega senata (prej je o odkupu obvestil le stečajnega upravitelja).

Svoje ugovore k osnutku glavne razdelitve stečajne mase lahko upniki navajajo samo na naroku za obravnavanje osnutka, na katerem o podanih ugovorih odloči stečajni senat s sklepom o glavni razdelitvi (165. člen ZPPSL).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Družba A, ki je od upnika R kupila njegovo v tem stečajnem postopku priznano terjatev, se je pravočasno pritožila zoper sklep o glavni razdelitvi stečajne mase, ker naj bi bila upniku R priznana terjatev 40.278.655,75 tolarjev in ne samo 22.505.727,30 tolarjev, kot je zapisano v potrjenem osnutku za glavno razdelitev stečajne mase.

Odstopljena terjatev naj bi bila neupravičeno zmanjšana in sklep o glavni razdelitvi v tem delu nepravilen. Predlagala je, naj sodišče druge stopnje sklep o glavni razdelitvi razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav je pritožnik šele v pritožbenem postopku obvestil stečajni senat o odkupu terjatve, se šteje, da je s tem pridobil status stečajnega upnika in pravico do vložitve pravnih sredstev zoper odločbe stečajnega senata (prej je o odkupu obvestil le stečajnega upravitelja).

Iz zapisnika o naroku za preizkus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 30.1.1995, je sicer res razvidno, da je stečajni upravitelj upniku R priznal 40.278.655,75 tolarjev, prerekal pa 1.277.863,90 tolarjev in zahtevek za izločitev 10 pletilnih strojev, in ima pritožnik glede tega prav, da je v osnutku glavne razdelitve kot osnova za delitev upoštevana prenizka terjatev upnika R, vendar je to svojo trditev uveljavljal prepozno. Upnik je namreč v pritožbi navedel razloge, ki izpodbijajo osnutek za glavno razdelitev, takšne razloge pa bi moral uveljavljati z ugovorom na naroku za glavno razdelitev.

Ko ima vse obvezne sestavine, mora osnutek za glavno razdelitev najprej po 163. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL) potrditi stečajni senat, zatem pa se obravnava še na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev, na katerega se upniki vabijo z oklicem, ki se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu RS najmanj 30 dni pred narokom. V oklicu so upniki tudi obveščeni kje in kdaj lahko vpogledajo osnutek za glavno razdelitev. Svoje ugovore k osnutku lahko upniki navajajo samo na naroku za obravnavanje osnutka, na katerem o podanih ugovorih odloči stečajni senat s sklepom o glavni razdelitvi (165. člen ZPPSL). Ko se narok konča, pa ugovora ni več mogoče vložiti, in tudi v pritožbi zoper sklep o glavni razdelitvi ni mogoče navajati razlogov, ki so obstojali že pri preizkusu osnutka glavne razdelitve, če upnik takrat ni vložil ugovora. Slednje je izrecno določeno v IV. odstavku 11. člena ZPPSL, po katerem predlogov, izjav in ugovorov ne more dati oz. vložiti, kdor je zamudil rok oz. izostal z naroka, na katerem bi jih moral dati oz. vložiti.

Ker je bila odločitev pravilna, sodišče prve stopnje pa pri odločanju tudi ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere se v pritožbenem postopku pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep po 2. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 15. členu ZPPSL uporablja tudi v stečajnih postopkih, potrdilo.