Jedro

Nepravilno je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo stranko za ugotovitev, da je del nepremičnin, ki so predmet razdružitvenega postopka, njegovo posebno premoženje, če je bila o tem zahtevku že sklenjena sodna poravnava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Nepravdno sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za razdružitev solastnine in S. B. napotilo na pot pravde zaradi dokazovanja, da novo gospodarsko poslopje, ki stoji na parc. št. 8/8 in 7/11 vl. št. 201 k.o. L. g. ne spada v zapuščino po pokojni I. B. in predstavlja njegovo posebno premoženje. Sodišče v sklepu ugotavlja, da je med strankama prišlo do spora o obsegu skupnega premoženja, S. B. namreč zatrjuje, da je gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno na navedenih parcelah, njegovo posebno premoženje in ne spada v solastno premoženje, ki je predmet razdružitve. Sodišče je uporabilo določilo 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku.

Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica, smiselno zaradi napačne uporabe določb zakona in predlaga, naj se zavrne predlog S. B. o prekinitvi postopka. V pritožbi poudarja, da je o gospodarskem poslopju že tekla pravda in so zainteresirani dediči sklenili sodno poravnavo, ki je bila tudi podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, ki je postal pravnomočen. Za takšen sklep torej ni nobene osnove, kajti predmetna nepremičnina je bila izključna last pokojne I. B. Sodediči so B. S. priznali lastništvo na tem gospodarskem poslopju in je bila v tem smislu tudi sklenjena sodna poravnava, ta nepremičnina pa je bila po izvedencu tudi posebej ocenjena. Zato ni nobenega razloga za prekinitev postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje mora uvodoma pripomniti, da napotitveni izrek nasprotuje zakonitim določilom, ko nepravdno sodišče napoti S. B. na pravdo zaradi ugotovitve, da navedena nepremičnina ne spada v zapuščino po pokojni I. B. Zapuščina po pokojni I. B. je bila zaključena s pravnomočnim sklepom o dedovanju, s katerim je bil obseg zapuščine, pravnomočno ugotovljen.

Sicer pa je sklep nepravilen tudi iz drugih razlogov. Iz priloženega pravdnega spisa je povzeti, da je v tej pravdi B. S., ki je nastopal kot tožnik, že v tožbenem zahtevku uveljavljal, da je izključni lastnik gospodarskega poslopja na parceli št. 7/11 k.o. L. g. in je bil ta njegov zahtevek predmet obravnavanja v tej pravdni zadevi. Že v tožbi je B. S. navajal enako, kot v nepravdnem postopku, da je to gospodarsko poslopje zgradil s svojimi sredstvi že po smrti I. B. V omenjeni pravdi so vse stranke sklenile dne 4.4.1991 sodno poravnavo, s katero so uredile vsa razmerja, ki so bila predmet tožbenega zahtevka, torej je bil s sodno poravnavo rešen tudi zahtevek B. S. glede lastništva sedaj spornega gospodarskega poslopja. S sodno poravnavo je bilo torej sporno razmerje razrešeno in je v nasprotju z zakonitimi določili, ko se napoti B. S. na pravdo zaradi uveljavljanja zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Če bi bila takšna tožba vložena, bi jo sodišče moralo po določilu 288/2 čl. ZPP zavreči, ker je bilo o takšnem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno. Še več, določilo 11. točke 354. čl. ZPP navaja kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče odloča o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno oz. o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. Ker je bila torej o zahtevku B. S., kakršen je vsebovan v napotitvenem sklepu, že dosežena sodna poravnava, gre formalno za pravnomočno razsojeno stvar in v tej zadevi ni več možno vložiti ponovne tožbe. Napotitveni sklep nepravdnega sodišča je tako nepravilen iz navedenih razlogov in ga je moralo sodišče druge stopnje razveljaviti. Med solastniki ne more biti več spora o obsegu skupnega premoženja, kajti o tem obsegu je sodišče že odločalo, zadeva je bila rešena s sodno poravnavo in je bila ta sodna poravnava podlaga za izdajo pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati razdružitveni postopek in pri razdružitvi upoštevati določila omenjene sodne poravnave, zlasti tudi določilo 2. tč., kjer so se solastniki dogovorili, kako se bo upoštevala pravica B. S. na tem gospodarskem poslopju. Za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo pa ni zakonitih razlogov.

Pritožba je tako utemeljena in ji je sodišče druge stopnje ugodilo.

Pritožbeni stroški pa niso zaznamovani in izrek o njih odpade.