Jedro

Tožencu glede na vsebino predmetnih vlog ne pripada nagrada po odvetniški tarifi za pripravljalno vlogo temveč za obrazložen dopis.

Stranka je upravičena do nagrade za pripravljalno vlogo, če v njej pojasni svoje navedbe, podaja pravna naziranja, ocenjuje rezultat dokaznega postopka, podaja pripombe na izvedensko mnenje in podobno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stroški znižajo za 166,89 EUR (na 950,54 EUR).

V ostalem izpodbijanem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikoma naložilo, da sta dolžna tožencu povrniti pravdne stroške v višini 1.117,43 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep sta se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožila tožnika in predlagala ustrezno spremembo oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Strinjata se s povrnitvijo toženčevih stroškov v skupnem znesku 684,08 EUR, oporekata pa priznanju stroškov za pripravljalne vloge 27.1.2010, 26.3.2010 in 26.3.2010, saj po vsebini ne gre za pripravljalne vloge. Pri omenjenih vlogah namreč ne gre za vloge, ki so namenjene razjasnjevanju (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma tožbenih navedb, temveč vsebinsko le za napotek izvedencu, pripombo na izvedensko poročilo in odgovor na poravnalno ponudbo tožeče stranke. Meni, da kratkih vlog, ki jih je pooblaščenec ocenil kot pripravljalne vloge, ni dolžna plačati. Tožena stranka ni opravičena do tako visoko priznanih stroškov, saj so popolnoma nesorazmerni za takšne vloge.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je stroške toženca, ki jih je v skladu s 1. odstavkom 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3 s spremembami in dopolnitvami; ZPP) naložilo tožnikoma, odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003; OT). Tožnika v pritožbi obrazloženo oporekata priznanju nagrade za pripravljalne vloge 27.1.2010, 26.3.2010 in 23.6.2010, ker po vsebini ne gre za pripravljalne vloge.

Stranka je upravičena do nagrade za pripravljalno vlogo, če v njej pojasni svoje navedbe, podaja pravna naziranja, ocenjuje rezultat dokaznega postopka, podaja pripombe na izvedensko mnenje in podobno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje za drugo pripravljalno vlogo 27.1.2010 pravilno, v skladu z 2. odstavkom 19. člena OT, tožencu priznalo nagrado za pripravljalno vlogo. Pripravljalna vloga, za katero je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo 300 točk, je po vsebini obrazložen predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja, s katerim se je tožeča stranka strinjala (vloga 5.2.2010) in je bila izvedencu na njeni podlagi naložena tudi dopolnitev izvedenskega mnenja. Glede tretje pripravljalne vloge z dne 26.3.2010 za katero je sodišče prve stopnje tožencu priznalo 200 točk in četrte pripravljalne vloge z dne 23.6.2010, za katero je sodišče prve stopnje tožencu priznalo 200 točk, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikoma in ocenjuje, da ju je mogoče opredeliti le kot obrazložen dopis. Gre za kratki vlogi v postopku dogovarjanja za sklenitev sodne poravnave, kot opravičeno opozarjata pritožnika. V tretji pripravljalni vlogi toženec opozarja na neusklajenost katastrskih podatkov z zemljiškoknjižnimi podatki, v četrti pripravljalni vlogi pa odgovarja na poravnalno ponudbo tožeče stranke glede odkupa parcel. Zmotno je pritožbeno stališče, da za omenjeni vlogi toženi stranki ne pripada nagrada. Za obrazložen dopis je namreč v 3. točki tarifne številke 39 OT predvidena nagrada v višini 50 točk. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi bil toženec za tretjo pripravljalno vlogo in četrto pripravljalno vlogo namesto 400 točk (za vsako 200 točk), kot je priznalo sodišče prve stopnje, upravičen do 100 točk (za vsako vlogo 50 točk). Pritožbeno sodišče je zato temu ustrezno na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP stroškovno odločitev spremenilo in priznane stroške znižalo za 166,89 EUR (300 točk + 1 % materialni stroški + 20 % DDV x 0,459 EUR), torej na znesek 950,54 EUR. V preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnika nista priglasila.