Jedro

Družbenik ima iz naslova imetništva poslovnih deležev v družbi med drugim pravico do dela premoženja družbe, ki v stečajnem postopku ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov. Družbenik ima torej iz tega naslova terjatev do družbe, ki pa mu je v stečajnem postopku ni treba prijaviti (tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaenkrat še ni mogoče zaključiti, ali bo do prenosa vrednostnih papirjev izdajatelja B. – u stečaju med delničarje te družbe sploh prišlo, niti ali bo v navedenem stečajnem postopku obstajal presežek stečajne mase po poplačilu vseh upnikov oziroma premoženje, ki ne bo unovčeno in ki se bo v skladu s 147. členom Stečajnega zakona Republike Srbije razdelilo delničarjem.

Z vidika potrebe po unovčenju stečajne mase pa je treba upoštevati, da zaradi teka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe nastajajo stroški, ki jih bo treba poravnati, v kolikor založeni predujem za njihovo poplačilo ne bo zadoščal. Zato je preuranjeno trditi, da je v načrtu poteka stečajnega postopka predvideno unovčenje stečajne mase nepotrebno dejanje. Ali bo unovčenje stečajne mase potrebno, pa se bo izkazalo tekom stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom načrt poteka stečajnega postopka določilo tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu določitve načrta poteka stečajnega postopka z dne 23. 2. 2024 (p.d. 19), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati s tem sklepom.

2. Družbenik izbrisane pravne osebe A. A. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno.

_O dopustnosti pritožbe družbenika_

4. Družbenik ima iz naslova imetništva poslovnih deležev v družbi med drugim pravico do dela premoženja družbe, ki v stečajnem postopku ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov. Družbenik ima torej iz tega naslova terjatev do družbe, ki pa mu je v stečajnem postopku ni treba prijaviti (tretji odstavek 373. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP – v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

5. Iz spisovnih podatkov izhaja, da v tem stečajnem postopku niso bile prijavljene terjatve upnikov. Stečajni postopek se bo vodil torej le z namenom razdelitve najdenega premoženja izbrisane pravne osebe med njena družbenika. V skladu z določbo drugega odstavka 337. člena ZFPPIPP, ki se v tem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 443. člena ZFPPIPP, se bo najdeno premoženje z načrtom končne razdelitve razdelilo družbenikoma izbrisane pravne osebe v sorazmerju z njunima deležema.

6. Ker pritožnik torej ima terjatev do družbe na podlagi tretjega odstavka 373. člena ZFPPIPP, navedeni postopek pa se vodi le še z namenom razdelitve najdenega premoženja izbrisane pravne osebe, katere družbenik je bil, ima v tem postopku položaj upnika in je upravičen opravljati procesna dejanja.1

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Pritožnik trdi, da dejanja, navedena v tabeli 1 predloga načrta poteka stečajnega postopka z dne 23. 3. 2024, in sicer: - legitimacija v tujem insolvenčnem postopku, rok izvedbe - maj 2024, - ocena vrednosti stečajne mase, rok izvedbe - avgust 2024, in - unovčenje stečajne mase, rok izvedbe - november 2024, niso potrebna, glede na to, da v tem stečajnem postopku ni bilo prijav terjatev. Sklicuje se na 13. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 88/2018 z dne 22. 1. 2019, v kateri je to navedlo: „V primeru, ko v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe niso prijavljene terjatve upnikov, izzveni temeljni namen vodenja stečajnega postopka, to je sočasno sorazmerno poplačilo obveznosti. S tem pa izzveni tudi potreba po unovčevanju premoženja izbrisane pravne osebe. V takšnem primeru smiselna razlaga določbe drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP pripelje do zaključka, da se najdeno premoženje izbrisane pravne osebe s sklepom o končni razdelitvi razdeli družbenikom brez unovčevanja te stečajne mase, če ne obstajajo (zakonske) ovire za posameznega družbenika za pridobitev lastninske pravice na takšnem premoženju.“ Po navedbah pritožnika naj bi bilo načrtovanje in izvajanje opravil, ki za predmetni stečajni postopek niso potrebna, v nasprotju z načeloma hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe 443. in drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ter da svoje odločitve ni niti obrazložilo, s čimer naj bi storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter kršitev ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.

_Glede legitimacije v tujem insolvenčnem postopku_

9. Pritožnik navaja, da niti iz predloga načrta poteka stečajnega postopka niti iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kaj sploh je legitimacija v tujem insolvenčnem postopku, kakšno pomoč oziroma kakšne informacije tujega sodišča in tujega upravitelja upravitelj potrebuje in zakaj, zakaj naj ni bila izkazana aktivna legitimacija v tujem insolvenčnem postopku predpogoj za unovčenje stečajne mase v tem domačem stečajnem postopku, kako naj bi mednarodni element vplival na potek in vodenje domačega stečajnega postopka in obratno ter katera pravila iz 8. poglavja ZFPPIPP naj bi bilo treba uporabiti v tem stečajnem postopku.

10. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, da mora v tujem insolvenčnem postopku, ki teče nad družbo B. – u stečaju v Republiki Srbiji izkazati, da ima stečajni dolžnik (oziroma izbrisana pravna oseba A., d. o. o.), ki ga upravitelj zastopa, materialnopravno upravičenje do premoženja, ki ga upravitelj v tujem insolvenčnem postopku unovčuje, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Kakšno dodatno pojasnjevanje upravitelja v smeri odgovorov na zgoraj navedena vprašanja pritožnika ni potrebno, saj to ne sodi v nujni okvir vsebine načrta poteka stečajnega postopka, določen v 321. členu ZFPPIPP. Zato tudi pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

_Glede ocene vrednosti stečajne mase_

11. V zvezi z nepotrebnostjo ocene vrednosti stečajne mase je upravitelj v odgovoru na pritožbo navedel, da to ne pomeni cenitve premoženja, ampak pridobitev informacije o vrednosti razdelitvene mase, ki bo predmet končne razdelitve nekdanjim družbenikom v stečajnem postopku nad delniško družbo B. – u stečaju, saj te informacije v času priprave otvoritvenega poročila še niso bile na voljo, kar je pojasnil v točki 3.1.1 navedenega poročila. Takšna informacija je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno potrebna, med drugim z vidika potrebe po nadaljnjem vodenju stečajnega postopka oziroma časovnih okvirov tega.

_Glede unovčenja stečajne mase_

12. Pritožnik meni, da unovčenje stečajne mase v danem primeru ni potrebno, ker se bo najdeno premoženje izbrisane pravne osebe, ker ni prijavljenih nobenih terjatev, s sklepom o končni razdelitvi razdelilo družbenikom.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaenkrat še ni mogoče zaključiti, ali bo do prenosa vrednostnih papirjev izdajatelja B. – u stečaju med delničarje te družbe sploh prišlo, niti ali bo v navedenem stečajnem postopku obstajal presežek stečajne mase po poplačilu vseh upnikov oziroma premoženje, ki ne bo unovčeno in ki se bo v skladu s 147. členom Stečajnega zakona Republike Srbije razdelilo delničarjem.

14. Z vidika potrebe po unovčenju stečajne mase pa je treba upoštevati, da zaradi teka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe nastajajo stroški, ki jih bo treba poravnati, v kolikor založeni predujem za njihovo poplačilo ne bo zadoščal. Zato je preuranjeno trditi, da je v načrtu poteka stečajnega postopka predvideno unovčenje stečajne mase nepotrebno dejanje. Ali bo unovčenje stečajne mase potrebno, pa se bo izkazalo tekom stečajnega postopka.

15. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena, pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS pa neutemeljen. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel stečajnega postopka niti ni njegovo postopanje v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS, sprejetim v zgoraj navedeni zadevi. Izpodbijani sklep ima razloge, ki omogočajo njegov preizkus. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je predlog načrta poteka stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP. Do tega, ali so sporne postavke načrta poteka stečajnega postopka potrebne, pa se je opredelilo pritožbeno sodišče. 16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. VSL sklepe Cst 50/2021 z dne 27. 2. 2021, Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020 in Cst 566/2014 z dne 15. 1. 2015.