Jedro

Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v 12. členu določa, da v primeru, ko je oseba s takim statusom umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščina po pokojni P. N. obsega še dva zneska po 150.000,00 SIT ter 960 obveznic RS po odločbi S., d.d. z dne 30.6.2006, št. 089446/ZPKRI, to premoženje pa deduje dedič J. P. iz P..

Zoper pritožbo se pritožuje dedinja M. L. po pooblaščencu s predlogom, da se sklep razveljavi in se po opravljeni zapuščinski obravnavi za novo premoženje izda sklep o razdelitvi le tega z upoštevanjem zakonitega dedovanja. Navaja, da je dedič J. P. vložil po smrti zapustnice zahtevek za priznanje odškodnine za čas, ki ga je zapustnica takoj po koncu druge svetovne vojne neupravičeno in nezakonito preživela v zaporih bivše Jugoslavije. S sklepom o dedovanju po pokojni materi se je sama in polsestra L. P. odpovedala dedovanju v korist dediča J. P.. Dodatno ugotovljeno premoženje v obliki odškodnine pa je bilo pridobljeno v nasprotju z željo pokojne matere, ki se ni strinjala, ko je bila še živa, da bi odškodnino uveljavljala, čeprav je imela za to pravno podlago. Zato meni, da celotnega zneska tega premoženja po pokojni materi ne sme dobiti dedič J. P., ki se je z materjo poročil kasneje, ko je že prišla iz zapora in je že prebolela prestane travme in bolečine zaradi krivic, ki jih je utrpela, ampak, da ji pripada delež te zapuščine, glede na to, da so nastopili pogoji za zakonito dedovanje, to premoženje bo namenila v celoti za humanitarne namene.

Dedinja P. L. pa v vloženi pritožbi navaja, da sodišče za novo premoženje, ki je predmet nove delitve, ni opravilo nove zapuščinske obravnave, ampak je premoženje razdelilo na podlagi sklepa o dedovanju D 218/95. Zato želi, da se za novo premoženje opravi nova zapuščinska obravnava in premoženje deli med vse upravičence.

Na pritožbi je dedič J. P. odgovoril in vztrajal pri izdanem dodatnem sklepu o dedovanju, ker bi pastorki M. in hčeri L. dal sam prostovoljno ves denar, če bi mu to povedali ali pa zahtevali. Prerekal je tudi navedbe dedinje M. L., da je bilo premoženje pridobljeno v nasprotju z željo pokojne matere.

Pritožbi sta utemeljeni iz spodaj navedenih razlogov.

Predmet izpodbijanega sklepa je bilo premoženje, odškodnina, ki je bila pok. N. P. priznana z odločbo S., d.d. glede na priznan status bivše politične zapornice in s tem status upravičenca do odškodnine po 6. členu Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ, Ur.l. RS, št. 18/01 s sprem.), ki v 12.čl. določa, da v primeru, ko je oseba s takim statusom umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. Ta zakon torej napotuje na uporabo splošnih določb Zakona o dedovanu (ZD). Ker sodišče s sklepom o dedovanju odloči o usodi celotnega zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne, se v primeru novo odkritega premoženja ne opravi nova zapuščinska obravnava, ampak sodišče razporedi to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sicer pa opravi zapuščinsko obravnavo po uradni dolžnosti tedaj, če je prej ni bilo in če sestavljajo najdeno premoženje nepremičnine (oz. tudi nepremičnine), na zahtevo prizadetih oseb pa tudi tedaj, kadar sestavljajo najdeno premoženje samo premičnine ( 221. člena ZD). Tako zahtevo pa uveljavljata dedinji v vloženih pritožbah, saj jima ta možnost v postopku na prvi stopnji, kot izhaja iz spisovnih podatkov, z opustitvijo vročitve predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni bila dana. Zapuščinsko sodišče mora namreč vsem strankam vročiti predlog ene od njih za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Če to opusti, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, na take kršitve pa mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbam ugoditi in zadevo vrniti sodišču prve stopnje zaradi odprave navedene pomanjkljivosti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pojasniti pa je treba, da so dedne izjave, v skladu s 138. členom ZD, nepreklicne, stanje, nastalo z izjavo je dokončno, gre za dokončno pridobitev ali pa izgubo dediščine. Dedna izjava se po sodni praksi lahko spremeni samo v primeru, če se bistveno spremenijo okoliščine in če se vsi prizadeti s tem strinjajo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD.