Jedro

Tožnikove navedbe, da je bil v številnih sodnih postopkih neuspešen in da je zaradi tega pred konkretnim sodiščem "pravica nedosegljiva", ob razpoložljivih podatkih ne odražajo pristranskosti zadevnega sodišča. Predlog za delegacijo pristojnosti tudi ne more služiti vsebinskemu preverjanju odločitev nižjestopenjskih sodišč, temu je v zakonsko predpisanem okviru namenjen postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kadar so slednja v skladu z ZPP predvidena.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pred Okrožnim sodiščem v Kopru sprožil pravdni postopek, voden pod opravilno številko I P 259/2019, v katerem je od tožencev zahteval plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je tožbo dne 22. 8. 2023 v delu zavrglo, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov. Višje sodišče v Kopru v dopisu Vrhovnemu sodišču navaja, da obravnava pritožbo tožnika zoper sodbo in dva sklepa sodišča prve stopnje v zadevi P 259/2019, o katerih še ni odločilo, ter posreduje predlog tožnika za določitev drugega pritožbenega sodišča v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik v vlogi z dne 29. 4. 2024 navaja, da je Višje sodišče v Kopru kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v številnih primerih (zlasti v zadevi I Cp 385/2023 z dne 12. 2. 2024) nerazumno in pristransko odločalo v njegovo škodo (in hkrati v korist lokalnih tožencev, ki so tožniku odgovorni za povzročeno škodo). V predmetni zadevi gre za spor med istimi pravdnimi strankami, zato tožnik izraža nezaupanje v odločanje lokalnega pritožbenega sodišča, saj meni, da ta s favoriziranjem lokalnih pravdnih strank onemogoča pošteno, neodvisno in pravično sojenje. Predlaga določitev drugega pristojnega sodišča za odločanje o pritožbi.

2. Predlog se zavrne.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje je šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča.1

4. Tožnik kot dokaz navaja vpogled v zadevo I Cp 385/2023 z dne 12. 2. 2024, ki je ne priloži (odločitev v tej zadevi pa tudi ni javno objavljena), dodatno pa predlaga še vpogled v druge sodne zadeve. Predlogu prilaga le njegov "odgovor na odgovor na pritožbo" ter predlog za izločitev pristranske sodnice in uvedbo strokovnega nadzora, podan pri Okrožnem sodišču v Kopru.

5. Vrhovno sodišče je tožnika že s sklepom v zadevi I R 123/2022 z dne 21. 9. 2022 opozorilo, da nezadovoljstvo stranke z odločitvami v predhodnih zadevah samo po sebi ne more predstavljati razumnega razloga za dvom v nepristranskost sodišča. Enako velja tudi za tokratni predlog tožnika, ki je povsem pavšalen ter izraža le nestrinjanje z materialnimi in procesnimi odločitvami sodišča nižje stopnje, za katere smiselno trdi, da jih Višje sodišče v Kopru ni sposobno nepristransko preveriti ob pritožbenem preizkusu.

6. Tožnikove navedbe, da je bil v številnih sodnih postopkih neuspešen in da je zaradi tega pred konkretnim sodiščem "pravica nedosegljiva", ob razpoložljivih podatkih ne odražajo pristranskosti zadevnega sodišča. Predlog za delegacijo pristojnosti tudi ne more služiti vsebinskemu preverjanju odločitev nižjestopenjskih sodišč, temu je v zakonsko predpisanem okviru namenjen postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kadar so slednja v skladu z ZPP predvidena. Vrhovno sodišče je zato tožnikov neutemeljen predlog zavrnilo.

1 Glej tudi VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2. 12. 2015, VSRS Sklep I R 122/2020 z dne 28. 8. 2020, VSRS Sklep I R 188/2021 z dne 12. 1. 2022 in mnoge druge.