Jedro

Izvidov, ki izkazujejo zdravstveno stanje tožnika po dokončni odločbi toženca, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja, v socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, ni mogoče upoštevati. Ti izvidi so lahko le predmet novega postopka pri tožencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 28. 10. 2009 in št. ... z dne 20. 4. 2009 ter tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu, ki se opravlja v zaprtem prostoru, pretežno sede, brez vzpenjanja na lestev in dela na lestvi in višini, z ročnim prenašanjem bremen do največ 5 kg, brez vsiljenega tempa in ritma, kjer se ne zahteva soročnost in izrazita ročna spretnost ter zahtevnejša govorna komunikacija s polovični delovnim časom od 5. 3. 2009 dalje. Obenem je tožniku priznalo pravico do delne invalidske pokojnine od 5. 3. 2009 dalje in odločilo, da je o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine tožena stranka dolžna izdati odločbo v roku 30 dne od pravnomočnosti te sodbe, tožnik pa se je dolžan v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe prijaviti pri pristojni enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavrnilo pa je tožbo v delu, kjer se zahteva razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.

Zoper sodbo v celoti je tožnik vložil pritožbo. Navaja, da je sodišče dovolilo le mnenje toženca glede medicinske dokumentacije, njegovega mnenja pa sploh ni hotelo slišati, kaj šele upoštevati. Glede spremembe sodnega senata in zagovornika s strani toženca ni bil obveščen in seznanjen. Meni, da je bil zato postopek že vnaprej zrežiran in sprejet. V tem, da je bila upoštevana novejša dokumentacija ne vidi nič spornega, saj se je postopek začel šele 5. 3. 2009. Če bi kdo hotel razumeti, bi ugotovil, da to niso novi izvidi, ampak izvidi, ki opisujejo in spremljajo njegovo bolezen, ki traja od 4. 3. 2008 in so to samo izvidi z novejšim datumom, ki spremljajo potek njegove bolezni. Navaja, da se pritožba nanaša na nepravilne odločbe, ki jih je dobil do sedaj in predlaga, da pritožbeno sodišče še enkrat prouči dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje od 4. 3. 2008 in prebere izvide, ki so jih podali specialisti in na podlagi tega odloči o njegovem zdravstvenem stanju in statusu, ki bo primeren njegovi bolezni in zdravstvenemu stanju. Meni, da je z dosedanjimi odločbami kršena osnovna pravica, ki mu pripada po ustavi in sicer pravica do dela in s tem do človeka dostojnega življenja, saj je na podlagi njegove bolezni in stanja razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in ima majhno možnost za zaposlitev, čeprav ima 34 let delovne dobe in bi rad zamenjal svoje izvide za prvotno zdravstveno stanje. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in ga s tem trajno upokoji ali da mu odpravi vse omejitve in bolezen ter izda spričevalo za delo sposobnega in s tem možnost do normalne zaposlitve, ki bi ga rešila bede. Navaja, da invalidska komisija I. stopnje ni bila ustrezno sestavljena iz specialistov, ki bi razumeli izvide. Predlaga, da se ponovno preuči njegova dokumentacija in zavrnejo vsa dosedanja izvedenska mnenja in odločbe in izda nova odločba, ki mu bo povrnila smisel življenja, zaupanje v pravno državo. Če bo višje sodišče smatralo, da ni bila storjena napaka v njegovem postopku, predlaga, da izda odločbo, da je njegovo zdravstveno stanje normalno in da je sposoben za delo tako, da mu bo specialist medicine dela, prometa in športa lahko izdal pozitivno spričevalo, na podlagi katerega bo lahko normalno iskal zaposlitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom v zvezi z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 28. 10. 2009 in prvo stopnje odločbe št. ... z dne 20. 4. 2009 in odločalo o tožnikovem tožbenem zahtevku. Z njim je tožnik uveljavljal odpravo izpodbijanih odločb z dne 28. 10. 2009 in z dne 20. 4. 2009 in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine. Takšen tožbeni zahtevek je ne glede na to, kdaj se je postopek za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja začel in koliko časa je trajal, utemeljen, če je na podlagi medicinske in druge dokumentacije, ki je bila izdana (in se tudi nanaša na obdobje) do dneva dokončne odločbe (v konkretnem primeru do 28. 10. 2009), mogoče ugotoviti popolno nezmožnost za delo v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Torej, če gre za takšno medicinsko dokumentacijo in objektivne dokaze, ki izkazujejo pri zavarovancu takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

Takšnega zdravstvenega stanja pa sodišče prve stopnje pri tožniku niti po dodatno izvedenih dokazih, ni ugotovilo, ampak v primerjavi z ugotovitvami in mnenjem toženca, stanje, zaradi katerega so pri tožniku pri delu potrebne še dodatne omejitve.

Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje sledilo tožencu. Sodišče je namreč za ugotovitev popolnega in pravilnega dejanskega stanja in kakšna je tožnikova delovna zmožnost, torej ali takšna, kot jo je ugotovil toženec z izpodbijanima odločbama ali takšna, kot zatrjuje tožnik (popolna izguba delovne zmožnosti), pridobilo izvedensko mnenje komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v ..., skladno z določbo 254. člena ZPP, ker samo z medicinskim znanjem ne razpolaga.

Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v ... je mnenje o tožnikovi delazmožnosti podala v sestavi treh specialistov, med drugim v sestavi specialista nevrologa in specialista medicine dela, prometa in športa, torej specialistov iz specialnosti, v katero sodi glavno tožnikovo obolenje in specialista, v katero specialnost sodi ocenjevanje delazmožnosti za posamezna dela in tudi za ocenjevanje delazmožnosti v okviru invalidnosti.

Omenjena komisija v takšni sestavi je izvedensko mnenje o tožnikovi delazmožnosti podala na podlagi medicinske dokumentacije, tožnika pa je tudi osebno pregledala. Na podlagi izvidov osebnega pregleda in medicinske dokumentacije in sicer konkretnih izvidov, je menila, da je pri tožniku od 5. 3. 2009 in še nadalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S polovico polnega delovnega časa pa je zmožen za delo na drugem delovnem mestu, ki se opravlja v zaprtem prostoru, brez vzpenjanja na lestev in dela na lestvi in višini, za delo, ki se opravlja pretežno sede, pri katerem ročno prenaša bremena do največ 5 kg in pri katerem se ne zahteva soročnost in izrazita ročna spretnost ter zahtevnejša govorna komunikacija ter delo brez vsiljenega tempa in ritma. Komisija za fakultetna izvedenska mnenja je ugotovila, da je pri tožniku po utrpelem ICV moč levice rahlo zmanjšana, motena pa je tudi fina motorika distalnega dela leve roke. Občasno ima glavobole in vrtoglavice, zelo ga motijo tudi težave pri konverzaciji, ugotovljene so tudi obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice s prisotno kronično radikulopatijo in začetno utesnitveno nevropatijo v levem zapestju. Po njenem mnenju funkcija vratne in ledvene hrbtenice ni bistveno motena, kot posledica ICV pa je ugotovljen upad eksekutivnih funkcij z manifestnimi psihoorganskimi spremembami in da ne najdejo razlogov za oceno pridobitne nezmožnosti, torej razlogov za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

V izvedenskem mnenju so izvedenci povzeli posamezne izvide in tudi izvide osebnega pregleda tako, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev v izvidih posameznih specialistov ter izvidih osebnega pregleda, lahko preizkusilo utemeljenost podanega mnenja in hkrati ali je mnenje skladno z dokumentacijo. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni sledilo ne tožencu in ne tožniku, pač pa je presojalo objektivne dokaze, torej zdravstveno stanje, kakršno so ugotavljali pri tožniku posamezni specialisti pri opravljenih pregledih.

Tako v izvidu z dne 2. 6. 2008 internist ugotavlja, da se je tožnik pred petimi leti zdravil zaradi motnje ritma in težavami s srcem, pozneje pa je bil brez terapije, kardialno kompenziran, normotenziven, da pa bo zaradi posameznih ES opravil neinvazivno kardiološko diagnostiko. V izvidu 16. 9. 2008, ki so ga izvedenci v celoti povzeli in ga pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne povzema znova, nevrolog podrobno ugotavlja tožnikovo zdravstveno stanje z nevrološkega vidika in zaključi, da (glede na ugotovljeno zdravstveno stanje) ne sme opravljati del, ki od njega zahtevajo, da se zadržuje na sončni pripeki, veliki vročini, neprimernih klimatskih pogojih in da ni sposoben za svoje delo in druga dela, kjer se zahteva kakršnakoli psihofizična obremenitev. Specialist medicine dela, prometa in športa v izvidu 21. 1. 2009 enako meni, da je tožnik trajno nezmožen za delo vodje gradbišča kovinskih konstrukcij. Torej specialist medicine dela, prometa in športa in nevrolog, enako pa zaključijo tudi izvedenci v izvedenskem mnenju (in že pred tem v predsodnem postopku invalidski komisiji), da tožnik ni zmožen za svoje delo oziroma za delo vodje gradbišča kovinskih konstrukcij, da pa je še zmožen za delo z določenimi konkretnimi omejitvami. Ne ugotovijo pa specialisti, da tožnik ni zmožen za nobeno pridobitno delo in da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti. Enako tudi specialist ortoped v izvidu z dne 8. 7. 2008 (ki je prav tako v celoti povzet) ugotavlja, da tožnik ni zmožen za fizično delo. Drugačnega stanja kot so ga v omenjenih izvidih ugotovili posamezni specialisti, pri tožniku tudi izvedenci niso ugotovili pri osebnem pregledu.

Pri tožniku, ki je utrpel ICV s prizadetostjo levih udov in upadom eksekutivnih funkcij z manifestnimi psihoorganskimi spremembami in ugotovljenimi obrabnimi spremembami vratne in ledvene hrbtenice s prisotno kronično radikulopatijo in začetno utesnitveno nevropatijo v levem zapestju, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča podana preostala delovna zmožnost. Kot invalid III. kategorije invalidnosti je še vedno zmožen za drugo delo z omejitvami s polovico polnega delovnega časa.

Izvedenci so sicer v mnenju povzeli še medicinsko dokumentacijo iz leta 2011 in sicer izvid nevrologa z dne 7. 4. 2011, izvid psihiatra z dne 19. 7. 2011 in psihologa z dne 25. 7. 2011. Ker gre za izvide, ki izkazujejo stanje po dokončni odločbi toženca (po 28. 10. 2009), pri odločitvi v konkretnem primeru glede na ureditev v ZDSS-1, ko se skladno z določbo 63. člena v zvezi z 81. členom presoja stanje do dokončne odločbe, ne morejo upoštevati. Takšni izvidi so lahko predmet novega postopka pri tožencu. Za priznanje novih pravic oziroma pravice do invalidske pokojnine so lahko podlaga samo, če izkazujejo takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega tožnik ni več zmožen za nobeno pridobitno delo.

Tožnik nezadovoljen z odločitvijo sodišča prve stopnje, neutemeljeno meni, da je bila odločitev vnaprej sprejeta in postopek zrežiran. Prav tako pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni bil obveščen o spremenjenem senatu in pooblaščencu toženca. Zaradi spremenjenega senata se je postopek skladno z določbo 3. odstavka 302. člena ZPP znova začel (listovna št. 43), pooblaščenka toženca pa se je izkazala z ustreznim pooblastilom.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.