Jedro

7.V nasprotju z zagovornico obdolženca je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pod točko 9 nanizalo, ocenilo ter z razumnimi razlogi utemeljilo vse tiste okoliščine, ki potrjujejo nadaljnji obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. To velja tako za objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve specifičnega tj. istovrstnega kaznivega dejanja. To so zlasti teža, način in okoliščine storitve očitanega dejanja ter pravilno ugotovljene obdolženčeve negativne osebne lastnosti (koristoljubnost, vztrajnost, trdna odločenost) ter osebne okoliščine. Je namreč brezposeln in brez uradnih dohodkov, živel pa naj bi z družino na Češkem, torej mu dodatni vir zaslužka lahko predstavlja izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj. Vse to pa kaže na resno in konkretno nevarnost, da bo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval s kriminalnimi dejavnostmi.

Zagovornica zmotno navaja, da obdolženec ni ponovitveno nevaren, ker naj bi šlo za enkraten dogodek. Do teh pomislekov obrambe se je sodišče prve stopnje v zadostni meri opredelilo na str. 9 izpodbijanega sklepa in upoštevalo, da je obdolženec po lastni izjavi nekaznovan, vendar pa je na podlagi vseh ostalih opisanih okoliščin utemeljeno zaključilo, da obstaja konkretna in realna ponovitvena nevarnost. Zgolj nekaznovanost namreč ni razlog za sklepanje, da obdolženec ni ponovitveno nevaren.

Takšnega zaključka ne morejo izpodbiti trditve obrambe, da je obdolženec družinski človek, ki je želel le nekaj malega zaslužiti. Da se ni zavedal, da ravna nezakonito, pa je vprašanje zmote oz. krivde, kar pa ni predmet presoje v konkretnem postopku, temveč bo o tem presojal razpravljajoči senat po izvedenem dokaznem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Na vztrajnost in odločnost obdolženca pri izvršitvi kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo na podlagi ugotovitev, da je prevoz opravljal čez celotno ozemlje Slovenije in ne zgolj na manjšem območju oz. na krajši poti. Vztrajnost obdolženca se kaže tudi v tem, da je vedel, da ga lahko zaloti policija, pa ga to ni odvrnilo od prepovedanega ravnanja. Pri tem pa dejstvo, da se je takoj ustavil na znak DARS-ovih uslužbencev in da je brez težav prestopil državno mejo ne more pripeljati do zaključka, da s svojim ravnanjem ni pokazal določene mere brezbrižnosti in tudi vztrajnosti ter nespoštovanja pravnih norm. Zato so pritožbene navedbe, da so ugotovljene negativne osebne lastnosti obdolženca splošne in nekonkretizirane, ker ni jasno, kako naj bi bil v svojem početju brezbrižen in vztrajen, neutemeljene.

Obrazložitev

Zagovornica zmotno navaja, da obdolženec ni ponovitveno nevaren, ker naj bi šlo za enkraten dogodek. Do teh pomislekov obrambe se je sodišče prve stopnje v zadostni meri opredelilo na str. 9 izpodbijanega sklepa in upoštevalo, da je obdolženec po lastni izjavi nekaznovan, vendar pa je na podlagi vseh ostalih opisanih okoliščin utemeljeno zaključilo, da obstaja konkretna in realna ponovitvena nevarnost. Zgolj nekaznovanost namreč ni razlog za sklepanje, da obdolženec ni ponovitveno nevaren.

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, po vložitvi obtožnice zoper obdolženega, zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi predloga okrožne državne tožilke, po drugem odstavku 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), obdolžencu podaljšalo pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki in ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku.

Pritožba tako neutemeljeno navaja, da razlogi za obstoj ponovitvene nevarnosti niso dovolj konkretni in specifični. Glede na vse navedeno pa tudi ne drži, da naj bi sodišče prve stopnje obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnosti vezalo zgolj na okoliščino, da je obdolženec tujec (kar navaja zagovornica v 16. točki pritožbe). Sodišče je namreč podrobno opisalo vse okoliščine, tako subjektivne kot objektivne, na podlagi medsebojne povezave vseh teh okoliščin pa je pravilno prišlo do zaključka o obstoju obeh pripornih razlogov, pri čemer ugotovitve ni oprlo zgolj na eno samo okoliščino.

2.Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in obdolžencu odpravi odrejeni pripor, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

Nobenih pomislekov ni glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izkazana tudi nujnost, neogibna potrebnost in sorazmernost pripora. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da z nobenim drugim ukrepom ne bi bilo mogoče zagotoviti nemotenega poteka predmetnega kazenskega postopka, zagotoviti varnosti javnega reda in miru ter varnosti tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo. Pritožba takšnim razlogom argumentirano ne nasprotuje, temveč zgolj navaja, da mora pripor trajati najkrajši možni čas, ki naj bi bil že presežen.

4.Po proučitvi prvostopenjskega sklepa o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice v luči pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zunajobravnavni senat pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren in begosumen, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

V zvezi s temi pritožbenimi navedbami pa pritožbeno sodišče poudarja, da časovna sorazmernost glede na trenutne okoliščine nikakor ni vprašljiva. Obdolženec je namreč v priporu od 15.10.2024, tj. zgolj dober mesec, pri čemer se mu očita storitev kaznivega dejanja v kvalificirani obliki, za katero je zagrožena kazen zapora od 3 do 15 let in denarna kazen. Postopek pa poteka brez zastojev, saj je času od začetka pripora že vložena neposredna obtožnica, prav tako pa je pričakovati nadaljnje ažurno poslovanje sodišča v predmetni zadevi.

5.Utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu ga očita v vloženi obtožnici, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, izhaja iz zbranega gradiva v predkazenskem postopku, predvsem iz dosedanjih ugotovitev policistov, pridobljenih listin in zaslišanj tujcev v okviru nujnih preiskovalnih dejanj. Vsebino vseh dokazov je sodišče prve stopnje povzelo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, na straneh od 3 do 6.

Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

6.Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da utemeljen sum izhaja iz UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah PP za izravnalne ukrepe Celje, z dne 15. 10. 2024, iz katerega izhaja, da sta uslužbenca cestninskega nadzora (DARS) dne 15. 10. 2024 opravljala naloge na avtocesti A1, smer Maribor Ljubljana, kjer sta na priključku Celje Center ob 19.50 uri zaznala mimo vozeče vozilo znamke BMW, tip X5, z reg. oznako ... (CZ), katero ni imelo veljavne vinjete. Zato sta vozilo zaustavila na izvozu Lopata v smeri Ljubljane. Voznik je upošteval ukaz ter vozilo ustavil. Pri kontroli je voznik uslužbencu DARS izročil dokumente, in sicer potni list Ukrajine in vozniško ter prometno dovoljenje Češke. Na podlagi potnega lista je bilo ugotovljeno, da je vozilo vozil obdolženec. V vozilu so se poleg voznika nahajali še trije potniki, za katere sta posumila, da gre za ilegalne migrante, o čemer sta obvestila policijo. Policista sta ob prihodu na kraj ugotovila, da sopotniki ne posedujejo dokumentov za prestop državne meje ugotovljeno je bilo, da gre za tri državljane Turčije, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: R Slovenija) ali prebivanje v njej oz. ozemlju Schengenskega območja Evropske unije. Ker nobeden izmed njih ni imel dovoljenja za vstop ali bivanje v R Sloveniji, so torej na območje naše države vstopili nezakonito.

7.Opravljen je bil tudi ogled kraja dejanja, v okviru katerega so bili tujci v vozilu tudi fotografirani, v zvezi s čimer vse so ugotovitve razvidne iz zapisnika o ogledu Sektorja kriminalistične policije, PU Celje z dne 17. 4. 2024 ter priloženih fotografij. Tako je bilo ugotovljeno, da so se v prtljažnem prostoru vozila nahajala dva nahrbtnika, od tega je en last tujca, drugi pa last voznika ter manjša temnejša torbica. Pri ogledu notranjosti vozila so bile zavarovane sledi, in sicer računi različnih podjetij, med drugim račun podjetja Petrol z datumom izdaje 15. 10. 2024 ob 12:14:11 uri na naslovu ... in z zavedenim predmetom nakupa - gorivo v višini 72,06 EUR. Navedenemu računi pripadata tudi dva potrdila o neuspešni transakciji. Vozilo BMW, tip X5, s pripadajočo reg. številk ... (Češka), ki je last obdolženca, je bilo skupaj s kontaktnimi ključi in prometnim dovoljenjem proti zapisniku o zasegu predmetov obdolžencu zaseženo, enako tudi mobilni telefon Redmi, sivo modre barve s pripadajočo SIM kartico in vstavljeno spominsko kartico Samsung (privolitev za preiskavo).

Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.

8.Pred dežurnim preiskovalnim sodnikom sta bili zaslišani priči, A. A. in B. B., ki sta izpovedala o tem, da sta se že v državah bivanja, povezala z osebami, ki so jim za plačilo organizirali nezakonito pot preko Iraka in Turčije preko, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije proti Italiji oz. Švici in Nemčiji, kamor sta bila namenjena ter opisala tudi izvedbo te poti ter vlogo in ravnanja obdolženca na tej poti. Oba sta obdolženca tudi prepoznala. Iz izpovedbe priče A. A. izhaja, da je v Iraku prišel v kontakt z organizatorjem, katerim sta se dogovorila, da mu bo za 10.000,00 USD organiziral pot iz Iraka v Švico. Organizatorju je zahtevanih 10.000,00 USD v Iraku tudi izročil. Irak je zapustil 1. 9. 2024 in sicer se je s ponarejenim potnim listom, s taksijem odpeljal v Iran, od tam pa z letalom v Srbijo. Iz Srbije je povečini hodil peš. Tudi z ostalima dvema tujcema, s katerima je bil prijet, se je srečal v nekem gozdu. Od takrat naprej so bili skupaj. Neko vozilo je prišlo po njih in jih odpeljalo do točke, kjer so čakali za naprej. Tam, kjer so čakali, je čez nekaj časa pristopil obdolženec. Obdolženec, ki ga je takrat prvič videl, jim je nekaj govoril, a ga niso razumeli. Vmes se je obdolženec pogovarjal po telefonu, čez nekaj časa se je vrnil nazaj in na svojem telefona pokazal njihove slike. Šli so za njim do vozila, ki je bilo blizu. Odprl jim je prtljažnik za nahrbtnike, nato pa so se usedli v vozilo in jih je odpeljal. V vozilu se niso nič pogovarjali. Govorili so mu samo cigareti, cigareti, da jim je ustavil, da so pokadili in so šli naprej. Obdolženec se je v vozilu pogovarjal z nekom po telefonu in sicer v jeziku, ki ga ni razumel. V vozilo obdolženca so vstopili v popoldanskem času, vozili pa so se okrog 5 ur. Priča je še povedala, da je nameraval priti do Italije, potem pa bi iz Italije sam šel v Švico.

Zveza:

9.V bistvenem enako je glede vloge in ravnanja obdolženca izpovedoval priča B. B. Povedal je, da je s preostalima dvema tujcem prišel do neke bencinske črpalke v Zagrebu, do njih je prišel obdolženec, ki ga je tudi prepoznal. Pokazal jim je njihove slike, nato pa jim dal znak naj mu sledijo. Šli so za njim ter prišli do vozila in se vanj usedli. Obdolženec jih je s tem vozilom vozil vse dotlej dokler jih niso ustavili policisti. V vozilo obdolženca so se usedli na dan prijetja, okoli 14.00 ure. Glede same organizacije poti je priča B. B. pojasnil, da je v Turčiji preko spleta stopil v kontakt z organizatorjem poti. Dogovorila sta se, da mu bo za plačilo 1.300,00 EUR organiziral pot iz Turčije v Nemčijo. Ves dogovorjen znesek je po naročilu organizatorja izročil nekemu zlatarju v Istanbulu. Čez nekaj dni so se pri njem oglasile tri osebe, ki so ga odpeljale na letališče. Letalsko karto za Srbijo mu je priskrbel organizator. Na letališču v Srbiji, ga je čakal en človek, ki je imel napisano njegovo ime. Odpeljal ga je v nek gozd. Po gozdnih potek je hodil z vodiči, ki so bili po narodnosti Afganistanci. Na tej poti se je v gozdu, dva dni pred prijetjem, srečal tudi s preostalima dvema tujcema.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 272

10.Obdolženec je pred preiskovalnim sodnikom, kjer je odgovarjal le na vprašanja zagovornice, povedal, da se je zaradi interesa po dodatnem zaslužku javil na oglas na Facebooku, da potrebujejo voznike, ki s svojim vozilom opravljajo prevoze turistov, delavcev in menedžerskega kadra, ki potuje po Evropi. To se je zgodilo v ponedeljek in še isti dan je zvečer krenil na pot. Komuniciral je z osebo po imenu C. C., ki mu je preko aplikacije Whatsapp poslala naslov, kje mora pobrati potnike. Ko je prispel tja, so mu na bančni račun nakazali 1.400 čeških kron (kar znaša 55,50 EUR) za gorivo. Natočil je gorivo, nakar so mu poslali še en naslov, kjer je te potnike pobral. Osebo C. C. je vprašal za potnike, če imajo urejene dokumente za prehod meje in mu je rekla, da je vse v redu. Obdolženec je povedal še, da osebe po imenu C. C., s katero se je dogovoril za delo, ne pozna in da je z njo komuniciral le preko Whatsappa.

11.Do tega, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje kot član hudodelske združbe, se je že opredelilo prvostopenjsko sodišče na str. 6 sklepa in pojasnilo, da za obstoj hudodelske združbe ni bistveno, da je obdolženec poznal vse druge člane združbe. Skladno s teorijo in sodno prakso je utemeljen sum podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Gre torej za stopnjo verjetnosti o objektivnih in subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, ki ne dosega stopnje gotovosti o storitvi kaznivega dejanja. Na to, da je obdolženec dejanje storil v okviru hudodelske združbe, kažejo okoliščine, da je bila pot tujcev vnaprej dogovorjena in organizirana skozi območje več držav, pri organizaciji in izvedbi ilegalnega prehajanja tujcev pa je sodelovalo več oseb (organizatorji, vodiči, prevozniki). Njihove vloge so bile točno v naprej določene, plačilo tujcev za sprovajanje pa je bilo vnaprej dogovorjeno. Vse te osebe so morale delovati usklajeno, da so skoordinirale celotno pot tujcev, pri tem pa so se združile in delovale ravno z namenom organizacije in izvedbe ilegalne poti tujcev iz Iraka in Turčije preko Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije proti Italiji in Nemčiji. Obdolženec naj bi tako imel pri tem točno določeno vlago prevoza tujcev na vnaprej dogovorjeni relaciji. Glede na navedeno je verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje kot član hudodelske združbe nedvomno večja od verjetnosti, da je ni. Obstoja utemeljenega suma tako ne more izpodbiti zagovornica z navedbo, da ni izkazano, da je bil obdolženec član hudodelske združbe.

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 77809/2024, z dne 15.01.2025, ECLI:SI:VSCE:2025:I.KP.77809.2024

12.Zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti je v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložen, saj je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpostavilo, da je državljan Ukrajine, stalno prebiva na Češkem, v Sloveniji nima prijavljenega niti stalnega, niti začasnega prebivališča, tukaj tudi nima družine, sorodnikov, znancev, ne premoženja in ne zaposlitve, niti dovoljenja za prebivanje ali kakšno delovno dovoljenje, kar kaže na dejstvo, da ga na bivanje v Sloveniji ne veže prav nobena navezna okoliščina, ne dejanska in ne osebna. Zato obstaja upravičena bojazen, da bi v primeru izpustitve na prostost zapustil Slovenijo in bi postal nedosegljiv slovenskim organom. Vse te okoliščine, kakor tudi teža očitanega kaznivega dejanja oziroma kazen, ki je zanj predpisana, in sicer od 3 do 15 let zapora ter denarna kazen, dajejo utemeljeno podlago za sklepanje na resno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti pobegnil zato, da bi se izognil kazenskemu postopku in morebitni zaporni kazni ter bi za pristojne organe naše države postal nedosegljiv.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13.V nasprotju s pritožbenimi navedbami je pritožbeno sodišče že večkrat pojasnilo, da okoliščine, da se obdolženi nahaja na območju EU, nikakor ne morejo prepričati, da razlogov begosumnosti pri obdolženem ni. Tako so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je pri obdolženem nedvomno podan priporni razlog begosumnosti in pritožba ne more uspeti zgolj z obljubo obdolženca, da se ne bo izogibal postopku in da je utemeljeno pričakovati, da se bo za potrebe kazenskega postopka vračal v Slovenijo.