Jedro

Če je vročitev pisanja vročena zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu stranke se šteje, da je vročena osebno stranki.

Vrsta in način komunikacije med stranko in pooblaščencem je stvar njunega pogodbenega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek, ker je štelo, da je tožba v tem upravnem sporu umaknjena.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik takse za tožbo ni plačal v roku, ki mu je bil določen, zato se na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 šteje, da je tožba umaknjena. Tožnik je takso po izteku roka sicer plačal, vendar so zakonske posledice nepravočasnega plačila enake, kot če taksa sploh ne bi bila plačana.

3. Tožnik zoper citirani sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pooblaščenca tožnika sta plačilni nalog res prejela 7. 9. 2011 in ga takoj naslednji dan s priporočeno poštno pošiljko posredovala na naslov tožnika. Tožnik plačilnega naloga ni prejel, saj je bil od 7. 9. 2011 do vključno 25. 9. 2011 odsoten zaradi letnega dopusta. Tožnik na svojem domu tudi ni imel nikogar, ki bi v času njegove odsotnosti v tujini priporočeno poštno pošiljko sprejel oziroma ga o njej obvestil. Tako ni vedel niti ni mogel vedeti za obstoj in zapadlost taksne obveznosti in za posledice njene opustitve. Tudi njegova pooblaščenca nista bila seznanjena z njegovo odsotnostjo niti nista mogla vedeti, da tožnik pošiljke ne bo dvignil. Do opustitve plačila sodne takse je torej prišlo iz povsem objektivnih razlogov in domneva umika tožbe v takem primeru je v očitnem nesorazmerju z izgubo tožnikove pravice do upravnosodnega varstva. Poudarja, da je sodno takso tožnik dejansko plačal 30. 9. 2011. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožnikova pooblaščenca, odvetnika A.A. in B.B., plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v znesku 148,00 EUR prejela 7. 9. 2011 in da taksa v določenem petnajstdnevnem roku ni bila plačana. V plačilnem nalogu je bilo navedeno opozorilo o posledicah neplačila sodne takse.

6. Na podlagi drugega odstavka 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo. Če taksa za vlogo v tem roku ni plačana, se na podlagi tretjega odstavka istega člena šteje, da je umaknjena. Tožnik je takso za tožbo dne 30. 9. 2011 sicer plačal, kar pa je prepozno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 pravilno ustavilo postopek.

7. Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe, da je bil tožnik ves čas teka roka za plačilo sodne takse odsoten in da ni bil seznanjen z obveznostjo plačila sodne takse in posledicami neplačila. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Na podlagi citirane določbe se torej šteje, da je bil plačilni nalog dne 7. 9. 2011 vročen osebno tožniku. Vrsta in način komunikacije med tožnikom in njegovima pooblaščencema pa je stvar njihovega pogodbenega razmerja in na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, glede na jasnost citiranih zakonskih določb, ne more vplivati.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.