Jedro

Tožena stranka je dokazovala obstoj odpovednega razloga s pričami, ki so izpovedale, kaj so našle na kraju dogodka (tožnika ob nakladaču in zraven dve posodi, napolnjeni z nafto) in kaj jim je tožnik ob tem povedal (da je nafto prečrpal iz nakladača za lastne potrebe, ker ima prenizko plačo). Ob takih dokazih ni bilo potrebe, da tožena stranka dokazuje še kaj drugega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 4. 2015 in za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, temveč še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi. Zavrnilo je tudi zahtevek za vrnitev na delo in vzpostavitev delovnega razmerja, prijavo v zavarovanje in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožnik kršil delovno obveznost, ker je 17. 4. 2015 na deponiji (kraj v izpodbijanih sodbah ni naveden) iz delovnega stroja - nakladača - izčrpal 45 litrov nafte in jo shranil v dve posodi, pri čemer ga je zalotil C. C., zaposlen pri toženi stranki kot vodja proizvodnje. Le-temu in policistoma, ki sta prišla na kraj dogodka, je tožnik priznal, da je gorivo izčrpal za svoje potrebe. Presodilo je, da je s tem kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine iz 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS št. 55/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da na podlagi ugotovljenih dejstev izhaja utemeljen zaključek, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da sta sodišči bistveno kršili določbe postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) in se zato sodbi ne moreta preizkusiti. Nejasni in med seboj v nasprotju naj bi bili razlogi, obstajalo pa naj bi tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. S tem uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je tožena stranka v sodnem sporu dokazala samo to, da je nadrejeni tožnika opozoril, da se v bližini delovnega stroja nahajata dve posodi z gorivom, kar na kraju samem sploh ni bilo ugotovljeno, pač pa se je zgolj domnevalo. Ni bilo dokazano, kaj je bilo v teh posodah, koliko goriva je bilo natočenega v delovni stroj, preden ga je začel uporabljati tožnik, kakšno gorivo se je nahajalo v stroju in kaj se je nahajalo v najdenih plastičnih posodah, ali je mogoče izdelati duplikat ključa rezervoarja delovnega stroja, ali bi ga lahko tožnik izdelal pred julijem 2014, ali je bilo mogoče rezervoar odpreti, ne da bi se vanj vdrlo, ali so bili v pesku madeži goriva ali kakšni drugi madeži, ali je mogoče, da bi plastične posode in cev na sporno lokacijo prinesel kdo tretji in ne tožnik, kdo je delo na deponiji opravljal pred njim, ali je tožnik glede na zdravstveno stanje - pljučno obolenje, motnje srčnega ritma, težav s hrbtenico, očitano ravnanje sploh lahko izvršil. Sodišče se ni opredelilo do očitka, da mu je tožena stranka navedeni dogodek podtaknila. Policista A. A. in B. B. dejanja nista raziskala, ampak sta v celoti sledila informacijam, ki jima jih je dal C. C. Ni bilo upoštevano niti to, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena. Meni, da je sodba neobrazložena, zaradi česar je kršena njegova pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Očitka v zvezi s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP revizija niti ne konkretizira, medtem ko se kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP očita neutemeljeno. Katera so odločilna dejstva, je sodišče druge stopnje izrecno obrazložilo in tudi pojasnilo, do kakšnih materialnopravnih zaključkov je prišlo na njihovi podlagi. Zato je sodbo mogoče preizkusiti. Če se tožnik z dejanskimi zaključki ne strinja oziroma jih šteje za pomanjkljive, to pomeni nedovoljeno uveljavljanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Revizija pravilno poudarja, da je v skladu s 84. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) dokazno breme v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Neutemeljeno pa vztraja, da tožena stranka tega bremena ni zmogla. Sodišče druge stopnje je kot odločilna štelo naslednja dejstva: - tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu strojnik TGM oziroma upravljalec nakladača; - tožnik je 17. 4. 2015 delal v popoldanski izmeni z nakladačem, ko je okoli 17.30 ure k njemu prišel C. C. in ob nakladaču zagledal dve plastični posodi, v katerih je bilo gorivo (približno 45 litrov), zraven je bila tudi 1,5 metra dolga plastična cevka; - tožnik je C. C. na vprašanje, kaj je to, odgovoril, da nima denarja za gorivo za svoj avto; -+ na klic C. C. sta okoli 18.30 ure na kraj dogodka prišla tudi policista B. B. in A. A., ki sta potrdila, da sta bili obe kanti polni nafte, plastična cev je bila umazana z nafto, na pesku so bili madeži, tožnik pa jima je povedal, da je on natočil nafto in da je to storil, ker ima slabo plačo oziroma nima za preživetje.

Tožena stranka je ta dejstva dokazala z izpovedjo treh prič. Dokazovala je obstoj odpovednega razloga s pričami, ki so izpovedale, kaj so našle na kraju dogodka (tožnika ob nakladaču in zraven dve posodi, napolnjeni z nafto) in kaj jim je tožnik ob tem povedal (da je nafto prečrpal iz nakladača za lastne potrebe, ker ima prenizko plačo). Ob takih dokazih ni bilo potrebe, da tožena stranka dokazuje še kaj drugega, in sicer tudi dejstva, ki jih v reviziji navaja tožnik. Nasprotno - ta dejstva je bil dolžan dokazovati tožnik. Materialno dokazno breme iz 84. člena ZDR-1 namreč ne posega v procesno dokazno breme, ki med postopkom v nasprotju z materialnim dokaznim bremenom, ki je ves čas na strani iste stranke, prehaja iz ene stranke na drugo. Procesno dokazno breme, ki je odraženo v določbi 215. člena ZPP namreč stranki omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke. Tožnik ni predlagal nobenega dokaza, ki bi dejstva, ki jih je dokazala tožena stranka, izpodbila. Postavitev izvedenca (v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga uveljavlja bistveno kršitev) je predlagal za ugotovitev dejstva, ki ni bilo odločilno: ugotovil naj bi, ali je bila poraba goriva v času, ko je delovni stroj upravljal tožnik, res povečana. Dokaza, ki bi izpodbil izpovedi navedenih prič, tožnik ni predlagal, kot tudi ni navedel, zakaj naj bi priče, ki so neodvisno druga od druge vse enako in skladno izpovedovale o spornem dogodku in tožnikovem priznanju, lagale.

10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnikova kršitev pomeni resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.